KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
forum v prenovi ; odprtje aprila 2012
- - -

Share | 
 

 Knjižnica

Go down 
Pojdi na stran : Previous  1, 2, 3, 4, 5, 6  Next
AvtorSporočilo
Guest
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   2/5/2010, 18:04

Emily jo je povabila k mizi in se vsedla. ''Nisem te videla od tiste zabave pri teti Mildred. Se spomniš? Ko je John uničil zabavo in nato so me starši kaznovali za cel teden, ker sem mu pomagala z torto, ki je postala tetina maska.'' je rekla in se zahihitala. Spomnila se je zabave. Sicer teta Mildred ni bila njena teta, ampak mamina dolgoletna skrbnica po smrti Emilyinih starih staršev. ''Saj vem, da je bilo veliko zabav. Se spomniš Mirana McLee-ja, ki te je ves dan zasledoval in sem mu na koncu vrgla perje v usta!'' se je zasmejala in se spominjala starih časov.

(Za Lory)
Nazaj na vrh Go down
Arron Elvendork

avatar

prispevki : 85
pridružen dne : 24/03/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 18:00

Arron se je nekoliko nemirno sprehajal med policami. Še vedno ga je žrlo to, kar se je zgodilo z Elise, toda vedel je, da v knjigah ne bo našel tolažbe, čeprav je poskušal. Že nekajkrat je skoraj zavil na prepovedani oddelek, a si je v zadnjem trenutku premislil in se namesto tega posvetil polici s knjigami o čarobnih napojih, kjer so se med drugimi bohotile tudi tri nove pridobitve. Prva je bila popolno kvačkanje. Niti enega pametnega predloga, kakor da bi pisatelj le prepisoval iz šolskega učbenika in celo nekaj stvari izpustil. Knjigo je nič kaj elegantno butnil nazaj na polico. Takšne knjige si pač niso zaslužile, da se z njimi lepo ravna, čeprav je bil načeloma do knjig zelo nežen in skrben.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 18:10

Arta ni ravno pogosto zaneslo v knjižnico, pa ne zaradi tega, ker ne bi maral branja, temveč preprosto zato, ker ni imel veliko časa za to, da bi se temu posvečal. A to je bil eden tistih dni, ko se je zdelo, da je večino stvari in dogajanja potihnilo, čeprav je vedel,d a je to le zatišje pred izbruhom, ki je vedno nastopil na koncu leta. Povzpel se je po kratkem setu stopnic in obstal med knjižnimi policami. Namuznil se je ob nenavadni mešanici vonjav po starem usnju, novem usnju in pergamentu. Z lahkotnimi koraki se je namenil med policami in opazoval učence, ki so vestno strmeli v bukve, ob pogledu na katere se je Artu kar obrnil želodec. Ni bil pristaš piflanja, kar je tudi precej na glas razglašal. Vsaj ponavadi bi se ustavil, da bi spustil kako pikro pripombo na račun teh učencev, a v tistem trenutku so bile njegove misli drugotno zaposlene. Recimo z osebkom po imenu Arron, ki se je nesramno poigral z njegovo dobro prijateljico. Pretegnil je svoje dolge prste in zavil okoli ene izmed širših polic, tedajci pa je na mestu obstal. Jaz o volku, volk iz gozda, je ledeno pomislil, kajti pred njim ni stal nihče drug kot sam pripravnik, ki je ravno butnil knjigo nazaj na polico. »Vas pa niso naučili primerno ravnati s stvarmi, kajne, gospod Elvendork?«ga je zadržano ogovoril ter ga mirno pogledal v oči. »Tudi z ljudmi ne, če smo že pri tem...«je dodal po kratkem premoru.
Nazaj na vrh Go down
Arron Elvendork

avatar

prispevki : 85
pridružen dne : 24/03/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 18:19

Arron je boleče počasno premaknil pogled od knjige k prišleku, ki ga je ogovoril. Artrois. Če je bila kakšna oseba na Bradavičarki, ki si je resnično ni želel videti, je bil to vampirski frajer. Saj ne bi imel ničesar proti njemu... če se mu ne bi pred očmi kar bliskalo ob spominu na poljub, ki sta si ga Elise in Artrois delila na plesišču.

"Vas pa niso naučili, kako se brigati zase, Berucci. Ali pa se vsaj pozanimati o dejstvih preden sklepate o tem, kdo je s kom neprimerno ravnal," mu je tiho a hladno zabrusil nazaj. Lahko bi vedel, da bo Elise poiskala Artroisa, čeprav si o tem ni želel razmišljati. Konec koncev sta bila prijatelja... roke je stisnil v pesti. Ne. Prijatelji se ne poljubljajo na tak način. Stisnil je ustnice v ozko črto, da bi zadržal jezne besede. Artrois je imel nekaj prednosti, ki bi zelo otežile čarovniški dvoboj in Arron ni bil samomorilske ampak le morilske volje.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 18:33

Zavrtel je glavo, da je v njegovem vratu neprijetno zaškrtalo in stisnil čeljust »Oh, verjemite mi, prav dobro sem seznanjen z dejstvi.«je v enakem hladnem tonu odvrnil in prekrižal roke na prsih. Za široko knjižno polico sta bila skrita pred morebitnimi radovednimi pogledi in inšpekcijo knjižničarke, pa tudi nihče se ne bi mogel slučajno spraševati, zakaj se učenec in učitelj tako ledeno opazujeta. Art je lahko zaznal napetost, ki je naraščala v Arronu in prepoznal jo je prav tako. Zaradi načina svojega življenja je bil že mnogokrat iz oči v oči z raznimi razbesnjenimi fanti, ljubimci in čemerkoli že ostalim. Malo je manjkalo, pa bi pripravnik dobesedno pozelenel v obraz, tako zelo se mu je na njem risalo ljubosumje »In lepo prosim, ne vem, zakaj bi mi Elise lagala. Preprosto ni tak tip človeka. Še posebno ne, kadar je jezna.«se mu je hladno posmehnil. »Pričakoval bi, da bi to vedel, glede na to, da jo tako zelo dobro poznaš, kaj?«ga je zbodel.
Nazaj na vrh Go down
Arron Elvendork

avatar

prispevki : 85
pridružen dne : 24/03/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 18:57

Arrona je imelo, da bi Artroisu zabrisal kakšno knjigo v glavo. Besen je bil že dovolj. Toda namesto tega je stresel z glavo, da je z obraza spravil pramen las, ki je prej zdrsnil tja in se hladno obrnil proti vampirju. "Ne tikajte me. Vaš učitelj sem," je rekel jedko in potegnil s police naslednjo knjigo. Odločil se je, da bo Artroisovo zbadljivko preslišal. Seveda je dobro poznal Elise. Niti pomislil ni, da bi se Artroisu zlagala. Bil pa je skoraj prepričan, da si je v glavo vtepla nekaj, kar nikakor ni bilo res. Pa kaj, če je bila Scarlett na postelji! Njega ni bilo tam z njo in že to bi lahko Elise nekaj povedalo. Sam pri sebi je preklel svoj trmasti ponos in obrnil stran v knjigi, čeprav na prejšnji ni prebral niti besede.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 19:35

Nekoliko je nagnil glavo vstran »Se opravičujem, gospod pripravnik.«ga je hladno zbodel in pri tem ni niti trznil z očmi. Nekako, je ugotavljal, se že dolgo ni do nikogar zares nesramno obnašal in sedaj je dobil priložnost, poleg tega pa je bila tarča že lepo razbesnjena, sam pa tudi ni bil v ravno najboljšem razpoloženju in zdelo se je, da vse skupaj hitro drvi proti še slabšemu. Zazrl se je preko njegovega ramena in nato počasi spregovoril »Veš, tam v KŽTDju je bila strašansko zafrustrirana...ne vem, koliko stvari bi še uničila, če je ne bi zadržal.«zmajal je z glavo in pokukal v liste, ki jih je Arron odsotno obračal. »Nisem pa vedel, da je tako močna,«zopet je stresel z lasmi, »bil sem tako presenečen, da bi jo skoraj izpustil. Kdo bi si mislil, kaj?«je dejal in ga umirjeno pogledal, kot da bi se pogovarjala o vremenu.
Nazaj na vrh Go down
Arron Elvendork

avatar

prispevki : 85
pridružen dne : 24/03/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 19:57

Arron je zadržal dih. Njegovo srce je drvelo in vedel je, da ga Artrois lahko sliši. Toda ni in ni mogel umiriti železe dlani, ki je besno stiskala njegovo srce. Knjigo je čisto počasi zaprl in jo odložil nazaj na polico, hkrati pa se na vso moč trudil, da ne bi slišal Artroisovih besed. Toda ni mu uspevalo. Dražeče besede so kakor ostra bodala parala njegov um in ko je Artrois brezbrižno omenil Elisino moč se je Arronu skoraj zaletelo. Tega mu res ni bilo treba poslušati! Učencu je poslal hladen pogled.

"Upam, da ne boste prehudo presenečeni, ko vas bo nekoč nekdo nataknil na kol, Berucci," je rekel s smrtno mirnim glasom in si ob tem gorko zaželel, da bi bil sam izvrševalec tega dejanja.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 20:09

Art je komaj zadrzeval naslade poln nasmeh, da ni preplavil njegovega obraza, kajti Arronove roke so se tresle in lahko je slisal vsak razbijajoci utrip njegovega ljubosubnega srca. Kar ni mogel odnehati, ko pa je vedel, kako ga bo le se bolj razdrazil, kajti pripravnik je naredil to napako, da se mu je pustil izzvati. Samo nekako ga bo moral pripraviti, da se spusti z verige, pa bo zabava neskoncna.

Ocitno no bo potrebno vec kot le kratek potisk, saj je iz njegovih zadrzevanega besa polnih besed z lahkoto razbral, kako na robu je ze Arron. "Kolikokrat pa ste vi koga nataknili na kol, gospod Elvendork?"ga je mirno podrezal, brez da bi mu na obrazu trznila ena sama misica. Morda bi se moral poskusiti v pokru, je zamisljeno dodal v svoji glavi, nato pa se je zopet posvetil temnolascu pred seboj. Ni vec veliko manjkalo. "Mislim, da bi se o tem, kako se to pocne, morali posvetovati z Elise, kaj pravite, hm?"ga je narejeno premisljujoce pobaral.
Nazaj na vrh Go down
Arron Elvendork

avatar

prispevki : 85
pridružen dne : 24/03/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 20:46

Njegova lica so se obarvala rdeče. Kaj je vendar... kako ga je lahko tako... Njegove roke so kar vztrepetale. Toda potem je v svoji jezi našel zaloge energije, za katere sploh ni vedel, da jih ima. Njegovo srce se je umirilo in njegovo dihanje prav tako. Nagnil se je bližje k Berucciju in njegov glas je bil nenavadno vroč v primerjavi s hladom, ki so ga prej izžarevale njegove oči.

"Berucci, dobro vem, kaj je tisto na kar želite, da vas nataknem," je rekel in njegove ustnice so se raztegnile v očarljiv, skoraj mamljiv nasmešek. "Sicer sam ne bi vedel, če je Elise tako dobra pri natikanju drugih, da bi mi lahko dajala nasvete. Očitno imam z njo precej drugačen odnos kot vi, tako da vam bom moral verjeti na besedo." Vampirju je stal že tako blizu, da bi bila nič hudega slutečim očividcem situacija videti kar nekoliko sporna, toda za spremembo je čutil nad Artroisom moč, ki je prej ni imel.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 21:13

Ob Arronovi rdecici je Artrois komaj zadrzal naval zmagoslavnega smeha, a ob besedah, ki so temu sledile, se je kaj hitro zresnil. A se bolj kot besede so ga skrbela dejanja in govorica pripravnikovega telesa. Nenadoma je bil povsem miren, celo njegovo srce in dihanje se je upocasnilo. Art ga je v trenutku posumil, da nekaj naklepa, kar mu sploh ni disalo. Navajen je bil situacij, kjer je svojo tarco zlomil in jo poslal v kakrsno koli ze custveno skrajnost; pa naj je bila to sveta jeza, divje veselje ali neutolazljiv jok. Mascevanje - no, seveda se je s tem ze soocil, saj se nekateri preprosto niso pustili tako lahko oviti okoli prsta.

Prisegel bi, da se mu je skoraj zaletelo, ko je Arron zopet spregovoril. No, to pa je bilo mascevanje in pol. Njegove rdece oci so oprezno strmele v njegove skoraj crne, cakajoc na se kaj. In seveda je prislo. V trenutku, ko so se njegove ustnice zopet staknile in je njegov glas potihnil, se je Artu porodila zelo, zelo nesramna ideja. Opazoval je pripravnika, sedaj nekoliko bolj radovedno kot prej. Imel je dve moznosti; ali je dokoncno nesramen in si s tem verjetno prisluzi njegovo vecno sovrastvo, ali pa ubere bolj zanimivo in se neraziskano pot. Ko se je odlocil, kaj bo storil, je z enim korakom odmeril se tisto malo prostora, kar ga je bilo med njima in ko je obstal, sta se skoraj stikala z nosovi. S pogledom je zavrtal vanj, nato pa tiho, zapeljivo odvrnil "Zanimivo, da ste sploh pomislili na to moznost, Elvendork." Pogled v njegovih oceh se je nekoliko spremenil in nagnil je glavo vstran. "Vas morda v temi noci preganjajo spomini na...nenavadna izkustva tistega vecera v vasem kabinetu?"je zamrmral ze skoraj na njegovo uho, medtem ko je njegove misli preplavil val spominov na dejanske dogodke tistega vecera. Njegov pogled je za trenutek zdrsnil po pripravnikovi postavi in njegov spomin mu je postregel s kristalno cisto podobo istega cloveka, le da ni bilo plasca in srajce. Glavo je nagnil nekoliko nazaj, ko se je spomnil okusa njegove krvi in cutil, kako so se mu dlake na vratu postavile pokonci. Komajda se je zadrzal, da si ni obliznil ustnic.
Nazaj na vrh Go down
Arron Elvendork

avatar

prispevki : 85
pridružen dne : 24/03/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 21:51

Arronov nasmeh je bil neomajen, ko se je Artrois sklonil bližje k njemu. Vampir je imel na sebi nekaj popolnoma očarljivega in hkrati popolnoma strupenega. Arron niti za trenutek ni podlegel njegovemu šarmu, čeprav je bilo zelo mamljivo pomisliti na to, kaj vse bi vampirju naredil, če bi ga dobil pod svojo oblast. Toda tudi, ko se je Artrois sklonil k njemu in mu dražeče šepetal na uho, je v Arronovem srcu zevala črna luknja, ki je zahtevala, da vampirja uniči.

Da ga zmelje v prah, ker si ga je drznil izzvati.

Arronov um je bil široko odprt in še preveč jasno je lahko videl svojo lastno podobo, ki se je polastila Artroisovih misli. S skoraj krutim nasmeškom na ustnicah je naslonil svoje lice na Artroisovo in mehko zašepetal: "Pravzaprav že od takrat nisem niti pomislil na to. Očitno nimaš prav ničesar, kar bi me mikalo."

S temi besedami se je odmaknil od Artroisa in ga prezirljivo premeril, potem pa mu je obrnil hrbet in odkorakal proti prepovedanemu oddelku.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Gost
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   17/5/2010, 22:06

Art se je sploh nehal ukvarjati z Arronovimi ocmi in je svojo pozornost usmeril izkljucno na govorico njegovega telesa, kajti bilo mu je jasno, da zna pripravnik zelo dobro nadzorovati mimiko svojega obraza, medtem ko je telo veliko tezje vzdrevati izkljucno pod svojim nadzorom. Pozorno je prisluhnil vsakemu zlogu besed, ki so se izvile iz njegovih ust in vse gibe, ki so jih spremljali. Besede ga niso prav nic bolele, v njem so kvecjemu zbudile se vecjo zeljo, da bi prekletega zvarkarja zlomil in mu dokazal, da je boljsi od njega. Ni vedel od kod mu ta tekmovalnost, a ko mu je pripravnik obrnil hrbet, je priprl oci in glavo nagnil nekoliko nazaj.

Tezko bi rekel, da se mu je to dogajalo pogosto, ko pa se sploh ni spomnil, kdaj se mu je nazadnje zgodilo. A kakorkoli ze, ce zadevo poenostavimo, Art je bil izpostavljen prvinskemu navalu zlobe, ki se je pretakal po krvi njegovih prednikov ze dolga stoletja. Ta obvutek je bil tezko opisljiv; kot da bi peklo in zeblo obenem, kot da bi bil ujet v najslajsi uzitek in najbolj pekoco bolecino. Ko se je umiril in pretegnil prste in zapokljal z vratom, nato pa je bil kot pis vetra, neslisno, neobcutno ze ob Arronovem telesu.

"Na vasem mestu ne bi bil tako preprican..."je tiho dejal na njegovo uho. "Ker mislim, da imam nekaj, kar vas mika."je zapredel in odstopil za korak. Obstal je manj kot pol metra stran od Arrona in opazoval oci, crne kot dva koscka oglja v lobanji. Besedo je izoblikoval samo z ustnicami, in se to je storil mucno pocasi.

"Elise."
Nazaj na vrh Go down
Loryna Malfoy

avatar

prispevki : 262
pridružen dne : 24/10/2009
starost : 20
kraj : Bradavičarka

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   18/5/2010, 15:07

"Ja" se je zasmejala. "Ko smo se obmetavali s torto, pa sem jaz Syrusa premazala s torto" je obujala spomine. "Ja, za zmeraj ti bom hvaležna zaradi tistega z Miresom." Namenila ji je hvaležen pogled. "Mene pa stari ni spustil iz sobe" je zanergala. "Na koncu mi je Dean pretihotapil ključ, da sem lahko prišla ven. Takrat pa jih je Dean skupil! 2 tedna ni smel iz hiše!"
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://harry-slo.slovenianforum.com
Arron Elvendork

avatar

prispevki : 85
pridružen dne : 24/03/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   18/5/2010, 16:48

Arron je skoraj stisnil dlani v pesti in vsa njegova samokontrola je bila komaj dovolj, da pripravnik ni odreagiral. Ne poslušaj ga. Toda saj mu ga ni bilo treba. Tudi če Artrois ne bi z ustnicami izoblikoval besede, je Arron točno vedel, kaj je imel v mislih. In ves bes, ki ga je čutil prej, se je vrnil z neverjetno silovitostjo. Arronove oči so se osredotočile na Artroisove, rdeče. Moral je vedeti. Moral je vedeti, da laže.

Toda Artroisov um je bil kakor zevajoč prepad. Črn in hladen in neverjetno srhljiv in Arron se je hitro umaknil iz njega. S težavo je skril presenečenje in ob nevarnem lesketu v Artroisovih očeh se mu je posvetilo, kaj se je dogajalo. To je bilo torej vampirsko zlo. Prepad, črn in hladen in neverjetno srhljiv. Pripravnik je odtegnil pogled. Tudi luknja v njegovem srcu je bila črna in hladna in neverjetno srhljiva. In v njegovih mislih ni našel odgovora, ki si ga je želel. Ljudje, ki so lagali, so ob tem razmišljali o resnici. V Artroisovih mislih je bilo nekaj grozovitega, ni pa bilo neskladij in laži.

Arron je brez besed, kakor da Artroisa ne bi slišal, končno stopil naprej in skozi prehod, ki je prepovedani oddelek ločeval od ostalih knjižnih polic. Vedel je, da mu Artrois ne bo mogel slediti zaradi čarobnih preprek, ki tega učencem brez dovoljenja niso dopuščale. In zdaj je res moral biti sam.


***

Že vsaj pol ure je brskal po knjigah, a ni našel nobenega uroka, ki bi lahko za stalno povečal njegovo hitrost in moč. Gotovo je moralo biti mogoče! Kako drugače so se vednar čarovniki lahko znebili neželjenih vampirjev?! Morsal bi postati vsaj tako hiter kot njegov nasprotnik. Zafrustrirano je brcnil v eno od polic, ki je ob tem glasno javknila in vanj v povračilo zabrisala nekaj knjig. Zajel je sapo in dvignil roko, da ga ena od knjig ni zadela naravnost v obraz. Že jo je začel tiho zmerjati, ko je pogledal navzdol in opazil napis v knjigi, ki se je je ravno pred tem obranil. In njegove oči so se zasvetile.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Scarlett James

avatar

prispevki : 45
pridružen dne : 01/05/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   21/5/2010, 20:19

Sama pri sebi je tiho mrmrala melodijo neke pesmi, medtem ko je korakala po enem izmed mnogih hodnikov v tretjem nadstropju. Namenjena je bila v knjižnico in čeprav se je večina študentov ob tem času zadrževala kjerkoli drugje, je bila ona sama namenjena v knjižnico. Nujno je potrebovala nove knjige - za naloge pa tudi tiste, ki jih je ponavadi prebirala za sprostitev, ne da bi se ob tem ozirala na to, da je med njeno čtivo za branje bilo običajno napadalno, popolnoma zaprašeno ali kaj podobnega. Sama pri sebi se je nasmehnila, medtem ko je vstopila v knjižnico. Že zdavnaj pred tem je obmolknila, na njenem obrazu pa je ostala bleda sled nasmeška.
Oboževala je knjižnico. Bilo je precej preprosto dejstvo, saj so jo knjige vedno znova popolnoma očarale. Obstala je pri eni izmed mnogih polic in s pogledom zdrsela po knjigah, medtem ko se je samodejno namrščila, ko ni zagledala tistega, kar je iskala. Odšla je naprej in na koncu pristala na povsem oddaljenem kotičku knjižnice, medtem ko je s prstom drsela po platnicah in iskala karkoli uporabnega. Ampak ni bilo videti, da bo imela kaj sreče. Sama pri sebi je zavzdihnila, medtem ko je na slepo izbrala neko knjigo, ki je imela nadvse nenavaden naslov. Biti dama in čarovnica hkrati je bil naslov, ki jo je vsekakor pritegnil, veliko bolj zaradi absurdnosti kot pa česarkoli drugega. Odprla je knjigo in se namuznila ob pogledu na naslove poglavij. Kako pritegniti pozornost, Kako biti čudovita, nič posebnega. Ampak kljub temu je listala naprej, veliko preveč radovedna in povsem zatopljena v knjigo. Navsezadnje ni vsak dan odkrila kaj tako nenavadnega.

    [ wow, guys. anyone? (: ]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Pauline L. Hendson

avatar

prispevki : 55
pridružen dne : 07/05/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   21/5/2010, 20:39

(( Upam, da si si tole predstavljala podnevi, saj sem jaz tako jemala, če pa nisi, mi pa prosim povej da bom spremenila. Wink ))

Z naglico se je bližala knjižnjici, po glavi pa se ji je podilo na miljone najrazličnejših misli. Vsaka si je hotela utreti svojo pot na prostost, ali mogoče čas, da bi Pauline lahko razmišlila o njej. Vsak je zahtevala nekaj svojega. Hitro je odprla vrata in se odpravila naprej, a v trenutku, ko je spustila se je obrnila in ravno še ujela vrata, katera bi prav kmalu močno zaloputnila in prekinila mir v knjižnjici. Vrnila je nekaj knjig in se odpravila iskat nekaj novega. Zunaj je bilo nemarno vroče in Pauline ni imela energije niti za igranje klavirja, kar je sicer zelo rada počela. Edina stvar, ki jo je bila sposobna početi je bilo pohajkovanje po prijetno hladni knjižnjici. Kakorkoli. Kmalu se je spomnila knjige Biti dama in čarovnica hkrati, katero ji je priporočila neka znanka. Tako se je odpravila proti policam s črko M. Avtoričino ime je bilo Elizabeth Mednes, in ko je Pauline prišla do mesta kjer bi morala biti knjiga, je presenečena ugotovila, da je tam ni bilo. Nekaj metrov od nje je bilo na okensko polico naslonjeno dekle, lepe postave in las. Naenkrat je opazila kaj bere: Kako biti dama in čarovnica hkrati. Pauline je skoraj kap!
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Scarlett James

avatar

prispevki : 45
pridružen dne : 01/05/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   21/5/2010, 20:56

Njeno čelo se je rahlo nagubalo, medtem ko je prebirala prve strani. Navsezadnje ni vsak dan naletela na kaj podobnega in knjiga, ki jo je držala v roki, je na njen obraz povsem nezavedno priklicala širok nasmešek. Samodejno se je naslonila na okensko polico in obrnila stran, ob tem pa je s pogledom ujela neznano temnolasko, ki je zrla vanjo z nekim nenavadnim izrazom na obrazu. Scar se je za trenutek zazrla vanjo z zbeganim pogledom na obrazu, potem pa se je neznankin pogled ustavil na knjigi, ki jo je Scar držala v rokah, in po nekaj trenutkih tišine jo je prekinila svetlolaska.
"Menda ne iščeš te knjige, kajne?" Z nežnim pokom je zaprla knjigo in svoj pogled ponovno usmerila proti temnolaski. Z dlanjo je zdrsela preko platnic in se sama pri sebi nasmehnila. "Verjemi, v njej ni nič uporabnega. Razen če se zanimaš za to, kako elegantno priklicati pribor in ga pripraviti do tega, da se bo urejeno spustil ob tvoj krožnik," je znova spregovorila in se namuznila, medtem ko je v spominu na hitro preletela vse prebrano, potem pa sklenila, da knjiga ni bila preveč uporabna. Morda pa je bila in se je ona motila - ali pa je bilo zanjo že veliko prepozno, da bi bila dama.
"Mislim, da se še ne poznava. Jaz sem Scarlett," se je predstavila in ponudila dekletu svojo dlan, medtem ko je v mislih skušala ugotoviti, če jo je že videla.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Pauline L. Hendson

avatar

prispevki : 55
pridružen dne : 07/05/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   21/5/2010, 21:12

Med trenutkom tišine, ki ga je prekinilo dekle, se je zamislila kako je mogoče, da je v tem popoldnevu, ko v knjižnjici ni skoraj nikogar naletela ravno na nekoga, ki ga je zanimala enkaka knjiga kot njo. Kako smešno. "Moje ime je pa Pauline," je rekla in ji stisnila roko, ob čemer sta se njuna pogleda srečala. Imela je globoke rjave oči. Nato je rekla "Oh, ja, iskala sem to knjigo. Priporočila mi jo je neka Pihpuffovka." je rekla mimogrede. "Sploh pa če rečeš, da ni zanimiva, ti verjamem na besedo. Res mi ni do tega, da bi se učila čarovniškega bontona ali kaj takega," je rekla z iskrečimi očmi ki so begale proti knjigi in Scarlett. "Od kod pa si?"
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Scarlett James

avatar

prispevki : 45
pridružen dne : 01/05/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   22/5/2010, 09:00

"Me veseli, Pauline," se je Scar mehko nasmehnila, medtem ko je izpustila temnolaskino roko in svoj pogled ponovno usmerila proti knjigi. Ob besedah njene sogovornice je skoraj presenečeno vzdignila pogled, potem pa je zmajala z glavo. "Saj ne rečem da ni zanimiva, ampak zdi se mi bolj... Zastarela," je našla pravo besedo po trenutku premisleka, potem pa je skomignila z rameni. "Jaz nisem nikoli bila za te stvari. In tako ali tako živimo v 21. stoletju, kjer nihče ne da več veliko na dame. Pa tudi sliši se grozljivo staromodno, ampak kdo sem jaz, da bi vedela?" Njeno retorično vprašanje je s šaljivim tonom obviselo v zraku, medtem ko je potisnila knjigo nazaj na polico. Knjiga je na nek način silila ženske, da bi se podredile moškim, jih ubogale in jim vedno ubogljivo služile - dobesedno v tem vrstnem redu, in Scar ni mogla razumeti, kako bi lahko kdorkoli priporočal takšno knjigo.
"Sicer pa, jaz sem iz Gryfondoma, če si mislila to." Nekoliko zmedeno se je ozrla proti temnolaski, medtem pa se je na njenem obrazu znova zarisal mehki nasmešek. Svojo haljo je znova pustila v spalnici in v temnih kavbojkah in puloverju je bilo nemogoče uganiti, iz katerega doma je. "Ti pa si iz Drznvraana?" Ugibala je in se vprašujoče zazrla v temnolasko, da bi ji ta ponudila odgovor.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Guest
Gost



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   22/5/2010, 09:28

S sijočim nasmeškom je pogledala Lory in ji pomignila, da se vsedeta za mizo, ki je bila daleč od knjižnjičarke. "Ja Mires! Ko si odšla na Bradavičarko mi je vedno pošiljal sove na Durmstrang z namenom, da izve, kje se skriva njegova 'perzijska princesa'. Obupan je bil!" je rekla in se nagajivo zahihitala. Prislužila si je grd pogled knjižnjičarke, a se je delala da je to ne zanima. Vstala je in prijateljici prijazno pomahala ter odšla med police. Nežno je pobožala platnico knjige z naslovom 'Vsekakršni napoji'. Ko je slišala prijateljico govoriti o Deanu, katerega ni poznala je grobo zgrabila knjigo in že v trenutku se je vsedla zraven prijateljice. "Kdo je Dean? Vse mi povej," je presenečeno zašepetala. Knjigo je položila na mizo in pričakujoče zrla v prijateljico. Upala je na sočno zgodbo, saj dolgo ni videla niti slišala ničesar o prijateljčinem življenju. Upala je, da bo ta fant ne le prijatelj, ampak nekaj drugega. Seveda je upala, da ta 'prijatelj' ni tako slab, kot je sporočalo njegovo ime. Njen izraz se je takoj spremenil v bolj starševski.
Nazaj na vrh Go down
Pauline L. Hendson

avatar

prispevki : 55
pridružen dne : 07/05/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   22/5/2010, 14:04

Imela je popolnoma enako mnenje kot njena sogovornica. Ni bilo smisla v tem, da bi bile ženske ves čas doma, kuhale kosilo, prale umazano perilo. Le katera ženska bi si to želela. Pauline so posebej motili pogledi, oziroma stanje žensk v prvi polovici 20. stoletja. To je bilo obdobje, ko se je odprlo, delovalo, že kar nekaj dobrih dekliških srednjih in višjih šol, a se je izredno veliko žensk odločalo, da bodo ostala doma, ter ostale zveste možem. Kar nekaj izmed le-teh, pa se je v času, ko je žena doma kuhala kosilo, pomagala otrokom narediti nalogo ali menjavala plenice, okoli potikalo z ljubicami. Tedaj se je Pauline spomnila nekega filma, ki ga je nekoč doma, v Walesu, gledala po televiziji. Film je prikazoval zgodbe, prav teh žensk - pridnih študentk, ki so se po merilih 21. stoletja, vdala na "nesrečno pot". Zdelo se ji je da je bil naslov filma Nasmeh Mona Lise, ali nekaj podobnega. Toda nekatere ženske so si tega želele. Tudi danes si. Želijo si ostati doma in paziti mulce, ki se podijo po vrtu in kuhati ter pomivati. Saj Pauline ni imela nič proti takim ženskam. Niti ni želela posebej poudarjati, da so zaradi tega kaj slabše. To je bilo le njeno mnenje. Res pa je, da bi marsikatera ženska raje dokončala šolo, a so jo v zakon prisilili drugi ljudje, mogoče družina ali pa preprosto stereotipi da mora biti ženska doma in skrbeti za gospodinjstvo. Po vsem tem razmišlanju je Scarlettini razlagi le prikimala. Pauline oblečena v rožasto krilo, a v puloverju z modrim robom, kakršnega so nosili Drzanvraanci v prostem času, je prikimala. Zagledala se je skozi okno za njeno sogovorko, ki je bilo že stoletja vzidano v debele zidove Hogwartsa. Pokrajina zunaj jo je spominjala na zeleni Wales in domačo gospodinjo Lindo in njen marmorni kolač. "Kje pa živiš drugače?" je rekla in po kratkem premisleku dodala: "Ko nisi tu..."
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Scarlett James

avatar

prispevki : 45
pridružen dne : 01/05/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   22/5/2010, 14:26

Medtem ko se je njena sogovornica zatopila v lastne misli, je dobila Scarlett priložnost, da si jo je prvič, odkar se je njun 'pogovor' začel, tudi bolje ogledala. Izgledala je kot ena izmed mnogih študentk Bradavičarke. Na sebi je imela rožasto krilo in pulover, ki je s svojim modrim robom nesporno izdajala dom, kamor jo je poslal klobuk Izbruh. Morda je bila leto dni manjša od Scar, a svetlolaska v to ni bila prepričana. Za nasprotje od nje je imela rjave lase, njene oči so bile nenavadne barve, za katero Scar ni bila prepričana, da jo je že kadarkoli pri komerkoli videla, in jo je zato vsekakor štela med bolj posebne.
Umaknila je svoj pogled, da ne bi izpadlo, kot da strmi v Pauline, česar vsekakor ni počela. V vsem tem času se je nekako naučila, da je ljudi opazovala tako, da oni sami tega niso zaznali, in to lastnost je vsekakor štela med bolj uporabne. A ob vprašanju, ki ga je ji postavila temnolaska, so se njene misli v trenutku preusmerile drugam. "Ko nisem tu, sem doma. Imamo hišo ob obrobju Londona," je povedala in se nasmehnila. "Pa ti?" Z zanimanjem je usmerila svoj pogled v temnolasko, potem pa je sledila njenemu pogledu skozi okno. "V katerem letniku pravzaprav si?" Prekinila je tišino in svoj pogled umaknila iz parka, kamor je bilo obrnjeno okno, nazaj na temnolasko.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Pauline L. Hendson

avatar

prispevki : 55
pridružen dne : 07/05/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   23/5/2010, 12:35

"Sem iz petega letnika. Ti pa iz šestega... Imam prav?" je odsotno vprašala medtem ko je strmela skozi okno in jo nato hitro ošinila z očmi. "Drugače pa prihajam iz Walesa. Tam imamo hišo. Kakšna pa je vaša hiša?" je še vprašala z velikim zanimanjem, saj so jo od nekdaj privlačila različna stanovanja in hiše. Prav uživala bi če bi lahko v bunkeljsem svetu postala nevidna in bi hodila po hišah in si ogledovala njihovo notranjost. Rada je imela hiše. Ob tej misli se je nasmehnila sama sebi. "Imaš še kaj domačih živali?" jo je vprašala ob misli na njihov mali živalski vrt!

Edit by Arron: Prvega letnika in drugega? Prvi letniki so stari 11 let, vidve pa sta 15 in 16...


Nazadnje urejal/a Pauline L. Hendson 23/5/2010, 13:25; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Scarlett James

avatar

prispevki : 45
pridružen dne : 01/05/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   23/5/2010, 12:51

Namuznila se je sama pri sebi, potem pa je pokimala. "Šesti letnik, ja." Pravzaprav nekje vmes še sama ni opazila, da je čas tako neverjetno hitro minil, saj se ji je včasih zdelo, kot da bi šele prejšnji dan stopila skozi veličastna vrata Bradavičarke in tukaj začela svoje šolanje, zdaj pa je bila že tik pred koncem šolanja in nenadoma se je zavedla, kako močno bo pravzaprav pogrešala Bradavičarko. Potem pa je takšne misli odrinila stran, saj je navsezadnje imela še veliko časa, preden bo vsega konec. Kajne?
"Naša hiša?" Skoraj presenečeno je uprla pogled v rjavolasko, potem pa seje ponovno nasmehnila. "Povsem običajna čarovniška hiša, bi rekla. Na zunaj izgleda kot ena izmed tistih tipičnih predmestnih hiš, v notranjosti pa je nadvse prostorna zaradi nekih urokov." Temu bi lahko rekla opis njihove hiše. Včasih je bilo kar uporabno imeti prostorno hišo, še posebej zaradi sorodnikov, ki so se vsak vikend popolnoma navdušeno naslikali pri njih. Pravzaprav je bilo na Bradavičarki presenetljivo bolj mirno kot doma.
"Jasno," je ponovno prikimala ob njenem naslednjem vprašanju. "Imam podgano, Moonsterja." Večino ljudi je to dejstvo presenetilo, Scar pa je bila pravzaprav navajena že na vse. "Kaj pa ti?" Svoj pogled je ponovno uprla v Pauline, medtem ko je čakala na njen odgovor.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   

Nazaj na vrh Go down
 
Knjižnica
Nazaj na vrh 
Stran 5 od 6Pojdi na stran : Previous  1, 2, 3, 4, 5, 6  Next

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: [ arhiv ] :: arhiv :: Arhiv-
Pojdi na: