Dekliške spalnice

Tukaj spijo pihpuffovke.

Ana Lucia je vstopila. Vzela je kovček,ga odprla in zmetala obleke ven in jih pospravila v omaro. Vzela je svojo palico in jo pospravila v žep. Nato je hitro odhitela ven.

Ana Lucia je iz knjižnjice prinesla knjigo o bunkeljih. Začela je brati in bunkelji so ji postali všeč.

Odlomek iz knjige:
Bunkelji so ljudje,ki ne poznajo čarovnije. Bradavičarka je pred njimi zaščitena,kot razpadajoča graščina.

To si je Lucia zapisala na list in ga pospravila v svojo mapo. Nato je odnesla knjigo nazaj v knjižnjico.

Prispela je v sobo. Začela se je učiti. Nato je odšla v sovji stolp.

Prišla je v sobo. Nato se je napotila v kopalnico. Začela se je tuširati. Kapljice vode so tekle po njenem telesu. Bil je tako lep občutek. Ko se je stuširala si je z čarovnijo posušila lase. Z krtačo si je šla čez svoje lepe rjave lase. Nato je spet odšla v kopalnico in si sprala ličila, umila obraz in zobe. Svojo uniformo in plašč je pospravila. Iz omare je vzela prelepo spalno srajco. Nadela si jo je in se pogledala v ogledalo. Njena podoba ji je bila všeč. Skočila je v posteljo. Ogledala si je spalnico. Bila je lepa in predvsem lepa. Zaslišala je grozno smrčanje. To je ni motilo. Vzela je učbenik za OPMS. Prebirala ga je, ker jo je zanimala snov. Po uri prebiranja ga je pospravila in se pokrila z debelimi odejami ter zaspala.

.

Ana Lucia se je zbudila ob sikanju kače. "Saj nisi Spolzgadovka!" je Lucia prestrašeno zadrdala. "Kdo si?" je vprašala neznano dekle. Pogledala je kačo. Čakala je na odgovor po njenem Spolzgadovke.

Ana Lucia je prišla v sobo. Bila je izjemno jezna. Slekla je oblačila in jih z urokom očistila. Oblačila je pospravila v omaro. Odšla je v kopalnico. Stuširala se je. Z urokom je posušila lase. Z krtačo za lase se je počesala. Vzela je palico. Z urokom si je zravnala lase in pričarala oblačila, ki so bila popolnoma sveža. "Kakšna trapa" si je mrmlala. Oblačila je oblekla. Bodi mirna, si je mislila. Odšla je iz sobe.

Prišla je v spalnico. Vsedla se je na posteljo. Začela je razmišljati o družini. Deževalo je zelo močno. Zaslišal se je tresk-bum. Odprla je okno. Noter je priletela sova. Imela je pismo. Ana je mislila, da je pismo za koga drugega. Takrat je ptica priletela do nje in ji dala pismo. Hitro ga je odprla. Vsebina pisma ni bila vesela. Kaj misli s tem, je premišljevala o Vanessinemu pismu. Takrat je opazila, da je sova v gobcu držala še eno pismo. Previdno ga je vzela in odprla kuverto. Začela je brati. "Kaj" je rekla. Po licu so ji polzele solze. "To ne more biti res" je jokala.

Žal mi je za tvojega očeta.
Vanessa

Tvoj oče je umrl. To mi je težko reči, ker nisem del vaš družine. Ob tem pismu zelo jokam verjemi mi. Zelo mi je žal. Pazila bom na tvojo sestro. Zdaj je v redu jaz pa ti pišem pismo. Želim ti vse najboljše. Lepo se imej v šoli in pridi domov saj te sestra zelo pogreša. In tudi jaz. Spet jaz saj sploh nisem del družine. Zelo nam je težko, ker tebe ni tukaj. Vem, da imaš v šoli obveznosti. Dobro se uči. Sarah Amber bom čuvala. Tvojega očeta so ubili jedci. Žal mi je, da si ostala sirota. A zdaj imaš mene in tvojo sestrico. Vem, da ga nič nebo vrnilo, a vseeno. Moram iti Sarah Amber me kliče.
Pozdrav, Angelina