Knjižnica

Ana Lucia je prišla v knjižnjico. "Dober dan!"je pozdravila knjižnjičarko. Vrnila je knjigo in videla,da je tam Eve. Hitro je odšla iz knjižnjice,ker ni hotela biti v knjižnjici.

Eve je vrnila knjigo in odšla do knjižnih polic s knjigami o zvarkastvu. Pri mizi ob oknu je jokala Ana Lucia. Čeprav je Eve ni marala, ji je podala svoj robec. Ana Lucia se ji je preplašeno zahvalila. Eve je skomignila, vzela knjigo in odšla iz knjižnice.

Ana Lucia je jokala. Eve ji je dala robček. "Hvala!"je Lucia rekla Eve.

Eve je po končani uri OPMS smuknila v knjižnico, saj je potrebovala knjigo, s katero bi si pomagala pri učenju. Knjižnica je bila svetla in toplino so ji dajale številne police knjig. Pri eni izmed miz je zagledala Ana Lucio. Eve se je obrnila stran in odšla do police z željeno knjigo. Ko je knjigo na hitro preletela, je naletela na vstavljen list, na katerem so bile zapisane razne formule za zvarke. Ni vedela, zakaj bi sodil ta list v to knjigo. Pustila ga je v njej. Ana Lucia se je zaletela vanjo. ˝Kaj res ne gledaš kje hodiš?˝je jezno siknila Eve v Ana Lucio.

"Ne!"je rekla. Še vedno je imela rdeče oči samo manj. Pristopila je k pultu in si sposodila knjigo. Nato je odšla.

Eve jo je premerila z besnim pogledom. Dekle jo je zavrnilo in steklo proč. Evejine oči so gledale še bolj zlobno kot prej. Stopila je do pulta, knjigo podala knjižničarki, nato pa brez besed odšla in knjižnice. Ko je odhajala je še zmeraj videla Ana Luciino postavo, ki je izginjala za vogalom.

Prišla je v knjižnico in zavila proti oddelku z uroki. Začela je brati. Takrat je pred njo prišla...

Amber je prišla v knjižnjico. V oddelku urokov je opazila Loryno. Prišla je k njej.

"Dober dan" je pozdravila. "Zanimiva knjiga" je pokazala na knjigo in se zazrla v prijatelje ki so se kepali. Po licu so ji spolzele solze.

"Zakaj si žalostna?"jo je vprašala Amber. Videlo se je ,da Loryna joče iz dna srca.

"Saj ni nič" je rekla in skušala obrisati solze, a ni imelo smisla. V očeh so se ji vedno znova nabirale nove.

"Povej no!Mogoče lahko pomagam!"je rekla Amber. "Umiri in mi povej ka je!"je še dodala. Upala je da ji bo Loryna zaupala težavo.

Iz žepa je potegnila pismo. ((glej sovji stolp)) Pokazala ji ga je in knjigo spravila nazaj na polico.

Amber je vzela pismo. Prebrala ga je. "Upam,da bo s tvojo mamo vse v redu!"je rekla Amber in jo mirila.

"Hvala" je rekla in si z torbo otirala pot solzam da bi ji spolzele po licu,

"Ali rabiš kaj?"je rekla Amber. Temu dekletcu se je zgodilo,kot njej. Njej so Jedci vzeli mamo in zamalo sestro:si je mislila

"Ne, nič ni treba, hvala" je rekla in še enkrat prebrala pismo.

"Prišla sem iskati knjigo o čistokrvnih družinah!Mogoče veš kje je ?"je rekla Amber.

"Ja" je rekla. Skočila je na noge in stekla nekam, kjer se je ni videlo. Kmalu se je vrnila in knjigo dala profesorici.

"Hvala!"se je zahvalila. "Družina Lufangle!"je mrmala pri listanju knjige. "Končno!"je rekla in še mrmala.

"Piše kaj pametnega?" je vprašala. Zazrla se je ven in skočila pokonci. V okno je zletela kepa. Nadela si je komaj opazen nasmešekk in sedla nazaj.

"Niti ne moram poiskati nečakinjo!"je Amber živčno zamrmala. Postajala je živčna. Kar naenkrat je postala bleda. "To ni res!"je rekla in se primila za glavo. "Ne more biti res!"se je še kar držala za glavo.

"Je vse v redu?" je vprašala profesorico. Ko je profesorica rekla "To ni res! Ne more biti res!" In se držala za glavo je Lory odšla do nje in pokukala v knjigo. "Ka...ka...kaj?" je končno izdavila. "Vi... vi... vi ste moja teta?" je končno vprašala in še zmerom zrla v knjigo.

"Am...Am!Izgleda!"je rekla živčno. "Ampak kako?"je živčno pripomnila.

"Ne vem" je rekla in se popraskala po glavi. "Ste čistokrvni?" jo je nato vprašala in jo pogledala.