Velika dvorana

"Ja, klofutanje je bolj sramotno. Sicer pa, mislim, da je trenutno razpeta med nekim spolzgadovcem in Nathom," je rekla in potrepljala Lory po ramenu. "Seveda si. Čestitke," je rekla in se nasmehnila. Albus jo je spet poljubil. "Si zato, da po večerji pobegneva v kak skrit kotiček?" mu je šepnila na uho. Bila je vesela, da ji lahko pošljejo misli, njene pa so zaščitene, pred nezaželenimi obiskovalci. Zahahljala se je in si postregla s hrano. Hitro jo je zmetala vase, kar je storil tudi Albus, nato pa sta se odtihotapila proti skrivnemu hodniku.

((albi, ker mamo napad jedcev, ne bova mela miru, ampak se bova boril))

Osuplo je strmel vanjo, ko mu je razložila situacijo njenih staršev. »ja, poznam Angelo, mojster ji zelo zaupa. Ampak, kako da tvoj oče ne spravi za zapahe tvoje matere?«jo je presenečeno vprašal. Očitno sta bila njuna starša res odpuljena. Počasi sta se odpravila proti Veliki dvorani, saj se je že pričenjalo kosilo.

Prispela sta in z zanimanjem si je ogledal veliko dvorano. Spomnil se je je bolj malo, saj je bil tu nazadnje pred štirimi leti. Visoko proti stropu so padale snežinke, ki so se v nižjih plasteh razgubile. Nasmehnil se je ob pogledu na drznvraanovske zastave, ki so visele s sten in stropa. Ne bodo prav dolgo tam, se je odločil Art in se napotil proti spolzgadovskemu omizju, s seboj pa je popeljal tudi Sarah. Njena mati je bila jedka, torej bi lahko z mirno dušo sedela pri isti mizi kot on. Posedel jo je poleg sebe in se nestrpno zazrl v prazne krožnike. Upal je, da bodo pripravili tudi kaj njemu primernega.

Abbey je prisopihala v dvorano.S palico bi šlo gotovo hitreje. Puf, puf koliko bo treba ribati. Pa še portretov ni da bi se pogovarjala z njimi. No, se bom pač mogla potruditi. Na delo! Odpravila se je na skrajno desno stran dvorane. Vsake toliko je vseeno mimo prilebdel kakšen duh, vendar ne toliko kot na hodnikih. Prvo tretjino je očistila. Še tri! No, ko bom to končala imam tako ali tako samo še podstrešje, wc-je in spis. To sploh ni toliko. Popevala si je in se mrmraje pogovarjala sama s sabo. Počasi je očistila že polovico dvorane. Upam, da bo profesorica zadovoljna. Kar precej sem se mogla potruditi, da sem očistila težko dostopne dele. Očistila je že tričetrt dvorane. Že zdaj je bila nekoliko bleda. Lase je imela že vse razmršene. Zdaj je mogla očistiti samo še majhen kos. Končno sem končala!Uhhhhh! Odpravila se je na podstrešje.

Ana Lucia je vstopila v Veliko Dvorano. Vsedla se je za Pihpuffsko mizo. Začeli so jesti kosilo. Bilo je slastno. "Živjo!"je pozdravila dekleta na njeni strani. Dekleta so se ji prijazno nasmehnila. Ko je pojedla je hitro odhitela v Pihpuff.

Eve je sedla za Spolzgadovsko mizo in čakala na hrano. Hrana se je kmalu pojavila iz nič. Eve ni pojedla veliko. Vzela je kos kruha, ga namazala z marelično marmelado, zraven pa srkala kozarec mleka. Kmalu je v dvorano prišel tudi njen oče. Eve se ni zmenila zanj in se je posvetila hrani. Poleg Eve sta sedeli dve dekleti. Obe sta klepetali o fantih. Eve je njun pogovor šel na živce in zato se je raje potuhnjeno odplazila iz dvorane v Spolzgadovsko dnevno sobo.

" Upam, da bodo sove prišle v tem trenutku. Mama mi mora nujno odgovoriti, če je mojster sprejel prošnjo." Komaj je razdražena Victoria to izrekla in sedla k spolzgadovcem, že je opazila gručo sov. Med njimi se bila tudi Amberiana. Prebrala je mamino pismo. Pisalo je:
DRAGA VICTORIA.

Mojster je sprejel prošnjo. Bil je navdušen. Prenesla sem mu tvoje pozdrave. Tudi jaz te pozdravljam, drugače pa danes ob 23.00 se bom pojavila v kaminu. Moram ti povedati nekaj zelo pomembnega.Ne zamudi!!!

Victoria je pismo prebrala še enkrat. Dobro, poskrbela bo, da bo z mami sama. Tekla je do spolzgadovske dnevne sobe.

Ana Lucia je prišla za omizje Pihpuffa. Kar naenkrat se je iz ničesar usula hrana. Tega je bila vajena. Pojedla je pozdravila sošolke in hitro odhitela.

Vanessa je vstopila in se odpravila k omizju Drznvraana. Vsedla se je tja kjer je sedela ponavadi. Kako sem utrujena je pomislila in glasno zazehala. Pogledala je raznoliko hrano in takoj je postala zelo lačna. Vzela si je kos kruha in skodelico sadnega čaja. Ko se je najedla je vstala in se odpravila ven. Ko je hodila je izgubila ravnotežje in skoraj padla. Na srečo se je prijela za mizo in se odpravila ven.

Ana Lucia se je vsedla za omizje Pihpuffa. Vsula se je raznolika hrana. Vzela je pire krompir in meso. Nalila si je bučni sok. Ko je tako jedla so se v Veliko dvorano vsule sove. Opazila je svojo sovo. Haley ji je prinesla Preroške novice in dva pisma. Odprla je pismo:

Draga Ana Lucia!
Veseli smo bili tvojega pisma. Tvoja sestra Amber Sarah te zelo pogreša. Mačeha te pozdravlja.

Poljub očka,Amber Sarah in tvoja mačeha Angelina.

Odprla je drugo pismo:

Draga Ana Lucia!
Upam, da je s tabo vse v redu. Pojdi v sobo KŽTD. Zamisli si sobo v kateri sem jaz.

Tvoja vdana prijateljica Anne Sarah Hudgens.

Vzela je Preroške novice in odšla.

Z njo je složno korakal celo pot od jezera pa do Velike dvorane, v skoraj popolni tiši, katero je na vsake toliko časa prerezal njegov vzdih. Ko sta prispela, je najprej slekel svoj plašč, ter ga obesil na enega izmed tistih obešalnikov, ki stojijo v pritličju. Sledil ji je, v zelo polno veliko dvorano, kjer se je skupaj z njo, usedel kar za drznvraansko mizo. Z zanimanjem, je pogledal dekle, po imenu Amelia, katero mu je pravkar predstavila njegova nova prijateljica. Amelia je bila verjetno spet ena izmed tistih neumnih deklet iz Drznvraana, ki se je skoraj za vsako stvar začela živčno in trapasto hehetati, med tem pa z kriljenjem rok hotela prekriti svojo navdušenost. "Me veseli" ji je na koncu vendar le dejal, ter ji ponudil roko. Rokovala sta se, nato pa ju je prekinila Anette. "Tudi jaz ne bom. Nisem lačen." je nekoliko zdolgočaseno zavzdihnil, nato pa se je posvetil fantu, po imenu Ernest, katerega bi moral nujno spoznati. "Aha, tako." je zavzdihnil, nato pa tudi fantu ponudil roko, ter se mu predstavil. Ko je omenila prijatelje iz Spolzgada se je samo kislo nasmehnil, ter jo premeril s tistim pogledom - saj ne misliš resno.
"Si se tudi ti prijavila na iskanje skrivžnov?" jo je z radovednostjo v očeh vprašal.

Ko je opazovala Urielovo obrazno mimiko, ji je seveda takoj postalo jasno, da ni za stvar. Na hitro se je poslovila od prijateljev(bolje rečeno sodelavcev) ter se z fantom pobrala iz dvorane. "Ja, tudi jaz grem iskat skrižvne. Po mojem bo zeloo zanimivo.". Čez obraz ji je šinil demonski nasmešek, toda samo za ternutek. "Si za to, da poiščeva kakšen odmaknjen kotiček?". Sedaj se je na njenem obrazu risalo čisto poželenje in povlekla ga je v omaro v avli, nato pa strastno poljubila. "Kam greva?".

((zlo kratko, zlo bedno, ampak nimam domišlije ))

Emma se je sprehodila do mize z Grifonomovci in se nasmehnila. "Njami," je zamomljala, in si ogledovala jedi. Vzela je puding, ki je izgledal, kot da bi bil skuhan samo za kraljico. Emma se je obliznila in ga z užitkom počasi jedla. "Mmmm, mmmm," si je med tem ko je jedla mrmrala.
Vendar je pudinga kmalu zmanjkalo, njena posodica pa je bila, kot pravkar oprana. Vstala se je, vendar jo je k mizi nazaj pritegnila nova jed. Bila je kakor magnet za hrano, čeprav je bila vitka. No, magnet je bila večinoma bolj za sladkarije in peciva. Usedla se je nazaj, dokler ni bila izpraznjena nova posodica. Tokrat se je dokončno vstala in odšla iz Velike dvorane.

Skupaj z njo je odšel iz dvorane, ter se medtem smejal vsem. Ko sta prišla v avlo, ga je zmrazilo, saj je bilo v njej zelo mrzlo. Ko ga je poljubila, ji je najprej vrnil poljub, vendar je kaj kmalu odmaknil svoje ustnice. "Kamorkoli. Kam si želiš?" je potihem izjavil, ter pogledal proti veliki pešečni uri. "Lahko bi šla v Astronomski stolp, ali pa na kakšen kraj, kjer lahko vidiš zvezde" je z veseljem predlagal.

Venefica se je primajala v Veliko dvorano. Njen nos je kmalu napolnil vonj po hrani. Ravno ko se je želela ozreti za Spolzgadovsko mizo ji je nekaj pristalo na obrazu.

Ana Lucia se je glasno zasmejala. Ja to je ona naredila. Ker je slišala neumno spolzgadovko govoriti o njej ji je vrgla v obraz kos torte. Kos je pristal na Spolzgadovkinem obrazu. "Haaahhhahhahahh" se ni nehala režati. Tako ji je bilo smešno. Upala je, da spolzgadovka ne bo izvedela, da je za to kriva ona.

Ven se je obrnila proti Ani Lucii. " Ti!" je besno zakričala. Ne da bi pomislila da je še vedno umazana od višnjeve tortice, je zgrabila velikansko kokosovo torto in ji jo zalučala v obraz. Nekaj trenutkov je torta letela proti napadalki, potem pa se je v počasnem posnetku rastreščila na njeni grimasi zmagoslavja. A ker je bila zelo kremasta, se je iz obraza preselila še na njen dekolte in ji zlezla pod nederček. Ven se je zmagoslavno zahihitala, odplesala pravi bojni ples in zlobno dodala " Naša ljubica Ana si je očitno omislila obrazno dekoracijo. Zelo fletkano a ne? Samo bolje, če bi si omislila kakšno bolj svežo. Ta izgleda kakor da se je nekdo usedel nanjo." napeto je čakala na Anino reakcijo.

"Kaj si naredila" je rekla. Vzela je čokoladno torto in jo zmečkala skupaj z salamo. Vzela je velik zalet in se zaletela v Venefico. Podrla jo je na tla. Mešanico čokoladne torte in salame ji je zabrisala v obraz. Nato ji je še čokoladno torto razmazala po rokah. "Hahahah" se je naglas smejala. Čakala je na njeno reakcijo.

Venefica ni dolgo čakala. V velikem pospešku je zmečkala paradižnik, čokolado, gorčico in vložene gobice. " Na nazaj svoj sendvič!" Le ta je zopet pristal na njenem obrazu. Za dobro mero pa je Ven zgrabila kopico pisanih pustnih trakcev in jih s pomočjo palice zapletla v njeno glavo. Sošolka je izgledala kot klovn, ki so ga malce nerodno našemili. Poleg tega pa je naredila še nekaj zelo skrivnostnega, brez besed je okoli sebe pričarala ščit, ki ga nihče ni mogel zaznati.

Kadar je Lory prišla si ponaadi vsi utihnili. Še posebaj, ker je vstopila s pom-pomom. Tokrat pa se ni nihče zmenil zanjo in takoj je preverila zakaj. Ana Lucia in njena sestrična, Vanefica Sage sta imeli pravo borbo. Odpeketala je do Ane Lucie in zavpila nanjo. "Kaj, za vraga, delaš z mojo SESTRIČNO?"

Ana Lucia je ostala brez besed. Trapa, si je mislila. Trakove si je odpetljala. Bila je vsa umazana. Iz nekje je privlekla prtiček. Obrisala si je obraz. "Nisem vedela, da je ta otrok tvoja sestrična" je zadrdala proti Loryni. Osramočeno je odkorakala iz jedilnice v sobo.

"'Ta otrok' je slučajno moja sestrična in ne boš tako" ji je vrgla pod nos. Ko je Ana Lucia odšla se je obrnila k Vanefici in ji z urokom očistila obraz. "Si v redu?" jo je vprašala.

" Ja. Ok sem, hvala. Pusti raje Ano Lucio." pomignila je s palico in njen obraz je bil spet čist. " Greva v park?" je vprašala

Ko sta Spolzgadovca prestopila šolski prag, je njena dlan drsnila iz njegove. Nista več hodila tako tesno skupaj, in čeprav nista imela šolskih torb, sta izgledala zgolj kot dva sošolca, ki sta se naključno srečala. Elise ni nikoli javno razkazovala svoje naklonjenosti, poleg tega si njena bistra glava ni delala utvar, da sta zaradi enega strastnega - čeprav noro strastnega - dopoldneva z Artroisem par, ki si bo nemudoma prisegel večno ljubezen.
Pred vrati Velike dvorane se je ustavila in zasukala prot njemu. "Greš na kosilo ali greš... po svoje?" ga je mehko vprašala. Klasična hrana ga zagotovo ni nasitila, zato ni imelo preveč smisla, da bi se trudil s kosilom in pri tem stradal.

Bozansko krasno cudovito super...Sem se kaj pozabil?je sam sebe z nasmeskom na ustnicah vprasal Art, ko mu je Elise zbadljivo odgovorila. Na kratko sta se se poljubila, nato pa sta vstopila v grad in v trenutku sta se prelevila v dva znanca, ki se skupaj odpravljata na kosilo. Navzven njuno divje dopoldne ni vec obstajalo, a navznoter je Arta se vedno prijetno grel majhen plamen, ki ga je zanetila Elise. Pred vhodom v veliko dvorano sta obstala, saj je bilo obema jasno, da Art tam ne bo nasel hrane. Namuznil se ji je, potem pa prav tako mehko odvrnil "Morda bi bilo bolje, da me ne pustis sedeti zraven sebe."je dejal in se zarezal. "Razen ce noces, da takoj vsi opazijo, kaksne diete se drzim."se enkrat se je nasmehnil, nato pa dokoncal "Glede tega bom moral biti zelo pazlijv, ker disis naravnost bozansko."ceprav je na njegovih ustnicah igral smehljaj, je govoril resno. Odstopil je za korak in ji na kratko pomeziknil, nato pa se je zasukal na peti in si pricel zvizgati neko pesem, ki mu je padla na pamet. Napotil se je proti stopnicam ter se se ekrat ozrl preko ramena k privlacni spolzgadovki. Namenjen je bil proti spalnicam, kjer je imel v kovcku spravljenih nekaj steklenic krvi za primer, ko ni imel prostovoljke. Ali, v svojem primeru prostovoljca. Zenska kri mu je veliko bolj disala kot moska.