Velika dvorana

"Ne skrbi, niti blizu te ne bom pustila, če ne boš sit," se je pošalila Elise. Čeprav sta se šalila, je vedela, da bo morala resnično paziti. Močna samokontrola gor ali pa dol, bolje preventiva kot pa preluknjana žila. Ob njegovem komplimentu je oprezno preverila, če ju slučajno kdo opazuje. Vsi so bili preveč zaposleni z omamnimi dišavami, ki so se vile iz Velike dvorane, da bi bili pozorni na pogovor dveh Spolzgadovcev. "Lepo se imej," se je nasmehnila, ko se je odpravil proti ječam, ona pa je zavila v polno dvorano in zasedla prvo prosto mesto za spolzgadovsko mizo.

Luciane je vstopila v veliko dvorano. Razgledala se je. Velika dvorana je bila čudovita. Odšla je k omizju pihpuffa in trmasto sedla. Na njenem krožniku je bila že juha. Luciane je pojedla juho. Ko je pojedla juho se je odločila, da ima dovolj. Brez, da bi kogarkoli pogledala je odšla iz velike dvorane.

Em je prišla v Veliko Dvorano. Vsedla se je za Spolzgadovsko omizje. Začela se je pogovarjati z drugimi. Pojedla je in hotela oditi. Takrat pa je v obraz dobila košček nečesa. "Kdo je to naredil?" je vprašala in pogledala vse po jedilnici, "Ti!". Pogledala je neko Gryffindomko in vrgla koksovo torto vanjo. Ker je bila torta kremasta se je torta prebila do Emminega nederčka in torta se je razmazala v nedrčku. Em se je začela smejati. Bilo je tako smešno, da se ni nehala smejati. Pogledala je besno Emmo in se krohotala.

Emma je prišla v Veliko dvorano in se usedla za mizo z Grifondomovci.
Na mizah se je pojavila hrana in Emma je zagledala kremaste kolačke in
čokoladno torto. Ravno si je zaželela sladoled in glej, pojavile so se
skodelice s sladoledi. "Njam," je zamrmrala. Odločila se je da se bo malce poigrala s kakšno Spolzgadovko in vzela tisti prelepi kolaček in ji ga zabrisala v obraz. Spolzgadovka je hitro našla krivca in Emmi vrnila milo za drago. Vzela je kokosovo torto in ga vrgla Emmi ravno tako, da se ji je jed razpacala pod nederčkom. Zasrepela se je v Spolzgadovko in vnel se je pravi boj. Pograbila je čokoladno torto, ki je, je bilo prav škoda in jo zalučala tako, da je v lepem polkrogu zletela po zraku in pristala prav sredi Spolzgadovkine glave. Zakrohotala se je, saj je bilo dekle videti kot na kakšnem festivalu z jedmi. Čez obraz so se ji premikali koščki torte in Emma se je zmagoslavno nasmihala.

((pa kaj je z vami in hrano za nedrčkom? Mate kakšne čudne fetiše ali kaj?))

Elise je sedela v Veliki dvorani in med jedjo skušala ugotoviti, če je pri pouku zamudila kaj pomembnega. Kot je previdevala, je zamudila zgolj kopico naloge, drugače pa čisto nič pametnega. Vsaj ne dovolj pametnega, da bi odtehtalo njeno pohajkovanje po skrivnih prehodih in kopanje v jezeru. Sama pri sebi se je nasmehnila, potem pa se prepustila ugibanju kateri predor bo naslednji na vrsti.
Ravno se je ukvarjala s svojo čokoladno peno, ki je bila naravnost božanska, ko je na mizo priletela zablodela hrana. Elise se je sredi razmišljanja kako bi hišne vilince v kuhinji prepričala, da bi to sladico pripravili vsak dan, ozrla za krivcem. Gryfondomovka in Spolzgadovka, kaj pa drugega. Namesto, da bi se obmetavali s kletvami, sta se obmetavali s hrano. "Kot da nista čarovnici," je zamrmrala sama zase in okrog sebe mimogrede pričarala ščit. Ravnokar se je skopala in nikakršnega namena ni imela nazaj pod tuš. Razen mogoče v kakšnih bolj zanimivih okoliščinah. V miru je pojedla svojo sladico, potem pa odšla iz Velike dvorane na čokoladno misijo.

Em si je z palico očistila vso umazanijo z nje. Izrekla je urok, da je knjige pripravila do tega, da so se zaletavale v Emmo. Z vseh strani so letele knjige proti Emmi. Em se je krohotala. Pričakovala je burno reakcijo. Da Emma ne bi vedela si je okoli sebe pričarala ščit, da bi jo varoval pred hrano. Krohotala se je z svojimi sošolkami. Z palico je Emmi okoli glave pričarala trakove. Emma je zdaj bila videti kot klovn. "LEP KLOVN SI!" se je Em drla čez celo jedilnico. Smejala se je tako močno, da bi se lahko valjala po tleh.

Emma je bila besna. Za to bo plačala, si je mislila. Pa naj gre zgrda. V glavi se ji je porodila lepa zamisel, kaj ko bi naredili magnet za hrano. Zamahnila je s palico in si na hitro pričarala ščit. Hrana je začela nenadoma kar leteti proti Emily in s sesuvati nanjo."Hej, taka si kot, da si si privoščila novo vrsto kopeli! Saj veš kakšno!" Je zavpila prek Velike dvorane. Zasmejela se je in na obrazu se ji je zopet prikazal bes. S pričakovanjem je čakala, kaj bo Emily storila.

"Ne piše se ti dobro!" je zakričala. Em je z urokom vse sčistila z nje in se zahahljala. Proti njej je poslala ogomno slaščic, ki so bile kremaste. "Ščit Totalis!" je rekla in okoli nje se je spet pojavil ščit tokrat močnejši. "Kaj boš zdaj naredila." je kričala Em. Začela se je krohotati. "Nisi dobra čarovnica. Drugače bi vse čistila s sebe!!" je rekla Em z veliko mero posmehovanja. Spremenila se je v muco in opraskala Emmo. Zadovoljno se je umaknila za Spolzgadovsko omizje.

Dysee je prihitela v veliko dvorano. Malo je bila zadihana od vseh stopnic, ki so vodile iz Severnega stolpa do tukaj dol in jih je skoraj da pretekla. Pomahala je Laurentice, naj ji sledi, ko se je ustavila na sredini dvorane. Ozrla se je okoli sebe. Dvorana ni bila zelo polna, v njej je posedalo le nekaj študentov, ki so delali domače naloge. Ko se ji je pridružila Laurentice jo je Dysee vprašala: "Je kdo od teh tvoja sestra?" Z roko je zamahnila po dvorani. Nekaj pogledov se je ob tem uprlo vanjo, a zato se ni zmenila. Pripravila je svoj blokec in svinčnik in jo pričakujoče gledala.


[Nadaljevanje iz Severnega stolpa - Laurentice]

Laur je hitro, ter spretno sledila Dysee , po dolgih stopnicah, ki so vodile iz Severnega stolpa. Malo se je celo zadihala, ko je tako hitela in na srečo se niti enkrat med tem ni spotaknila. Res je bilo, da sta za njene pojme preveč hiteli, namreč še vedno je bila trdno prepričana, da je z Bello vse v redu in ni se ji sploh zdelo vredno, da bi to še enkrat ponovila. Vstopili sta v dvorano in takoj sta se odpravile v središče, kjer je bila še večja verjetnost, da najdeta "izgubljeno" osebo. Ozrla se je okoli po dvorani. Za trenutek se ji je že zazdelo, da vidi sestro, a je bila to samo želja in ne resničnost. Pogledala je Dysee in odkimala z glavo. "Ne, tukaj je ni." njen pogled pa je še vedno potoval po dvorani polni učencev vseh vrst in oblik a niti ena ni bila njena sestra. Zdelo se ji je tudi to, da je bilo neverjetno malo možnosti, da bi Bella sploh bila tukaj navsezadnje, kaj pa bi počela? Učila se verjetno ne bi.