Veliko stopnišče

Bella je predvidevala, kaj se bo zgodilo, zato se je sunkovito obrnila, ko jo je pomazal z borovnicami. Dve zreli češnji sta pljusknili svoj sok na Arronov vrat. Veselo se je zasmejala, nato pa je tudi sebi špricnila sok na obraz. Tokrat iz malin. " Dovolj." je kar naenkrat rekla in z gibom palice vse počistila. Vsedla se je nazaj in vprašala. " In...kaj si počel danes zjutraj? Jaz sem šla na zgodovino čarovništva. Grozno dolgočasno. Pisali smo neke eseje: Pravična doba vilincev in Harmonija. Dobila sem I. Napisala sem da si to dolgo želijo, da je narava ustvarila vilince za enakopravnost, kakor tudi vse nas. Pravična doba morda nikoli ne bo v celoti nastopila, res pa je da je pričakovati izboljšanje." je zdrdrala. " In oprosti ker sem včeraj zamudila na uro. Bila sem zaspana. Saj si dobil moj napoj kajne?" ga je vprašala in se nasmehnila.

Arron je zamahnil s palico in njegove obleke so se očistile, vse gubice so se zravnale in gumb ovratnika, ki se mu je med njunim prerivanjem odpel, se je zdaj kar sam zapel nazaj. Tudi Bella se je s pomočjo magije znebila ostankov hrane in Arron je sedel nazaj in razmišljal, če se je njun igrivi dvoboj sploh zgodil ali si je vse skupaj le domišljal. Videti sta bila tako urejena. "Zjutraj sem imel predavanje," je odgovoril. "Dobil sem tudi tvoj napoj, ampak samo zaradi tega ker sva prijatelja, ti ne mislim popuščati. K predavanjem boš morala hoditi in Laur tudi. Precej ocene temelji na vašem delu pri pouku, ne le na končanem napoju." Za trenutek ga je prevzela nagajivost in mislil je že reči, da bi ga mala lepotička morda lahko skušala podkupiti, da bi ji nekoliko olajšal napoje, a se je v zadnjem trenutku ustavil in se namesto tega le nasmehnil.

" Daj no, saj veš da nočem biti pridna." je zastokala. " Ampak naj ti bo, hodila bom k pouku, čeprav se bom s tem odrekla osmim uram prostega časa na teden." zavila je z očmi. " Slabše od te čitljivije že ne more biti...sprašujem se zakaj sem se sploh prijavila nanjo. Hvala bogu da jo imamo samo enkrat na teden. Vseeno škoda energije." je še dodala in vprašala. " Kdaj pa lahko nadoknadim prešpricane ure? Obljubim da bom marljiva..." naslonila se je nazaj.

Poslušal je njen komentar na čitljivijo in se presenečeno v mislih zahvalil, da je imel sam za ta predmet izjemno dobrega profesorja, ki ga je naučil vse in še več o čitljiviji in bramboviji. Kadar je bil neviden, so bile njegove misli še najglasnejše in tudi te se je moral naučiti skriti. Arron se je zasmejal. "Napoji so zelo pomembni za vsakega čarovnika, pa naj se še tako drži svoje palice. Kako lahko nadoknadiš ure? Te zanima dopolnilni pouk ali kaj?"

Prikimala je. " Prišla bom. Saj veš da imam napoje zelo zelo rada. Takorekoč so moj najljubši predmet...če le ne bi bili tako zgodaj... Pa tudi zaradi tebe bi prišla. Ampak izključno zaradi sebe. Ne mislim se šlepat in opirat na starše. Nisem taka in ti to dobro veš...po šoli bi šla za pripravnico." je povedala. " Tako bi lahko hodila s tabo na kako kavo, pa še napoji me zanimajo. Zahtevajo perfekcijo." naslonila se je na stol in se rahlo posmehljivo zarežala. " Pa še mojo mamico bi razjezila. Ona pričakuje v družini ministrico za čaranje..." začela si je gristi ustnico.

"Vem, da so zgodaj," je zavzdihnil Arron. Roke je vrgel nazaj in se nekoliko pretegnil. Že nekaj dni je preskočil spanec in prvič je začutil drobno sled utrujenosti, ko je razmišljal o pouku. "Zanima te pripravništvo?" Tokrat je nekoliko trznil in utrujenost je hitro izginila. "Pa prav pri napojih? Ne vem, če se bom tako hitro zmigal na kakšno drugo delavno mesto," se je zasmejal. "Res pa bi bil moj oče zelo vesel, če bi prevzel njegovo službo. Ampak mene ne mika, da bi vodil Preroške Novice. Pravzaprav me prav nič ne zanima, kaj se dogaja tam zunaj. Bradavičarka mi je všeč." Nekoliko se ji je nasmehnil, potem pa jo je prijateljsko potrepljal po rami. "Nikar naj te ne skrbi, Bella. Tvoja mama bo preživela tudi, če ne postaneš ministrica.... ali pa ne bo, kar je morda še celo bolje!"

" Seveda je bolje." je prikimala. " No, smrti ji ne privoščim, ampak zaradi kakšnega živčnega zloma pa svet ne bo padel na glavo." zlobno se je zahihitala. " Ja, ubogi Charlie! Zdaj ne ve, komu bi lahko za vrat pripel Rito Brentsell in Archibalda Smella." srknila je požirek kave. " Le koga brigajo Preroške novice. Pišejo samo o slavnih, nič pa ne o tistih ki so potrebni pomoči. Tipično za najine tastare. Anna te bo zagotovo izbrisala iz oporoke, če bo zvedela da si zaljubljen v polkrvno punco." prhnila je. " Čista kri, čista kri. To je v teh časih najbolj pomembno." zagledala se je nekam v daljavo. " Joj, moram iti. Imam opravke. še preden bi počakala na odgovor je odšla, prej pa je Arronu zrecitirala napotke, kako naj pride iz predora. Potem pa je izginila in ni bilo več sledu o njej.

Arron je zamišljeno poslušal Bello. Ja, čista kri... čeprav sam na kri ni dal veliko, se mu je srce ustavilo ob misli, da bi njegova starša poskušala ponovno posredovati in skušala škodovati Elise. Bellina navodila je poslušal sicer le napol. Ni jih potreboval. Ko je odšla je potrkal po steni debla mesarice in toa se je z glasnim hreščanjem odprloa in ga spustilo ven. Z vrbo mesarico sta se dobro razumela že odkar je prestregla njegov padec z astronomskega stolpa. Tega sicer ni pogosto izkoriščal, vsekakor pa ne obešal na veliki zvon. Kadar pa je potreboval za napoje kakšen list vrbe, se je vedno obrnil na mesarico in vedno ga je pričakala z razširjenimi vejami. Tudi tokrat mu je vrnila pozdrav, ko ji je pomahal, potem pa veselo vtaknil roke v žepe in jo mahnil proti gradu.

Ewan je pri vhodu v svoj dom videl kako neka Spolzgadovka poskuša priti noter. Z jeznim glasom ji je zaklical:"Kaj delaš pri Gryfondomu?" Naslonil se je na steno in čakal odgovor.