Dvorana za Spomladanski ples

Emily je končno vstopila v dvorano. Na sebi je imela zeleno obleko posuto z diamanti. Veselila se je zabave, zato se je lepo oblekla. Ko je prišla v dvoarno se je zaslišala glasba. Stopicala je zelo počasi, ko je opazila dekleta v rumenih oblekah. Predvidevala je, da so to Pihpuffke. Ni jih marala. Zagledala je Elise, Laylo in Artoisa. Ni se jim hotela pridružiti. Odšla je do mize, ki je bila pokrita z rdečim prtom. Sovražila je rdečo barvo. Na mizi je bil bučni sok. V kozarec je nalila tekočino. Vzela je kozarec in ga popila. Ko je končala je poslušala glasbo. K njej je pristopila Lola. To je bila njena prijateljica. Pozdravile sta se in se začele pogovarjati. Lola je pokazala na Laylo. "To dekle je najbolj nesramno na svetu," je Lola jezno rekla, "Ali jo poznaš,"
"Ja in ni tako nesramna kot se zdi," je Em povedala prijateljici.

Art je s prsti potapkal po mizi in pokimal Elise, ki se je odstranila iz zadusljive gnece in pobegnila na teraso. V mislih je premleval, ali naj se ji pridruzi, a se je vseeno odlocil, da bo to storil kasneje. Trenutno se je moral malce posvetiti Sarah, saj bi slej ko prej opazila, da je nekaj narobe, ce bi jo skoraj povsem ignoriral. Dokrajcil je vsebino svojega kozarca in se pognal v mnozico plesocih teles. Po vztrajnem iskanju in prerivanju je le uspel najti predstavnico Gryfondoma. "Smem prositi za ples?"se ji je vljudno priklonil in prijel njeno dlan. Popeljal jo je malce stran, da nista bila ravno v glavni ocesni liniji enega izmed uciteljev, nato pa so njegove roke zdrsnile precej nizje od predpisane drze za valcek. Namuznil se ji je in jo vprasal "Kaksen se ti zdi ples?"naredil je kratek obrat, nato pa ji je zastavil se eno vprasanje, tokrat malce tisje "Nameravas priti v KZTD?"

Emma se je potiho prikazala v Dvorani za spomladanski ples in se razgledala. V dvorani je bilo kar nekaj ljudi. Stopila je do šanka in naročila malce punča. Spila ga je in se usedla. Čakala je, da bi se prikazal še kdo. Vstala se je in se sprehodila do terase. Zazrla se je v zvezde in iskala ozvezdja. Opazila je tudi večjo oziroma svetlejšo zvezdo, ki je izžarevala svojo lepoto. Emma je rada opazovala zvezde. Dajala so ji nekakšen občutek sproščenosti, in pa tudi vprašanja. Naslonila se je na ograjo, in pogledovala še okolico šole. Vdvorani je prijetno zvenela mirna glasba in Emma se je nasmehnila. Odšla je nazaj v dvorano in vzela še en punč. Tega je počasi srkala, in ob tem pogledovala kakšen parček ali dva, ki se je spravil na plesišče.

Layla je pogledala Elise, ki se usedla zraven nje, da bi se rešila pred gnečo učencev in se ji nasmehnila. Ko se je Artrois približal mizi, za katero sta sedeli, je opazila Elise, ki se je z boki zadela vanj. Videla je njen malce iskreč pogled ob tem in sama pri sebi se je bežno nasmehnila. Artrois je potem izginil nekam med množico in malce kasneje se je vrnil nazaj oborožen s pijačo. Layla je stegnila roko po kozarcu in Artroisu v zahvalo prijazno pokimala, nato pa v požirku spraznila polovico kozarca. Takoj zatem je Elise izginila nekam ven na teraso, za njo pa še Artrois, ki se je pridružil ne njej, temveč predstavnici gryfondoma. Med gnečo parov je bežno zagledala njegovo roko na malo nizkem mestu in se sama pri sebi začela smehljati. Ta pa res ne ve, kaj bi rad... Ozrla se je okoli sebe in zagledala Emily, ki je ravno vstopila v dvorano. Pridružilo se ji je neko dekle in začeli sta se pogovarjati. Layla ni spregledala grdega pogleda s strani tiste druge punce, a jo je prav malo zanimalo, kaj si misli o njej. Spet kakšna pihpffovka? je prhnila sama pri sebi in naredila požirek pijače. S kozarcem v roki je opazovala dogajanje okoli sebe in čakala, če se ji bo morda kdo pridružil, saj se sama ni nameravala nikomur.

Merlin, ki ni pričakoval take reakcije ga je najprej začudeno pogledal, ali ga zafrkava ali ne. Žalostno je ugotovil, da je popolnoma resen, zato se je na petah hitro zasukal in s počasnimi koraki odšel drugam. Prišel je do točilnega pulta, kjer ga je postregla mlada natakarica. "Želite?" ga je prijazno vprašala. Merlin se je obotavljal, nato pa rekel: "Medica, z malo ruma."Natakarica se je proti pričakovanjem samo obrnila in šla iskat pijačo. Torej nam je vse dovoljeno piti, hehe se je nasmehnil Merlin in se s komolcem uprl na pult ter opazoval učence, ter obupane učitelje. Ždeli so v kotu in se pogovarjali, saj je bil poskus mirjenja brezupen. Čakal je natakarico, a je ni in ni bilo. Čez dobrih deset minut pa se je vendarle prikazala. Bila je mokra in Merlin je zavohal močan vonj, ki si ga ni znal razlagati."Šerij se mi je razlil." se je opravičila natakarica in prikupno zardela. "Tukaj imate medico z rumom, kajne?" je preverila. "Ja, najlepša hvala." se ji je nasmehnil Merlin ter se z kozarcem obrnil proti Dvorani in srknil okusno pijačo. "Še zmeraj ostaja dobra," je priznal in jo hitro izpraznil, nato pa se napotil proti vratom, da bi odšel v kabinet. Na poti pa je očitno spregledal stol in s kolenom udaril vanj. "Prekleto," je skozi stisnjene zobe zaklel. Koleno ga je močno skelelo, zato je dvignil levo hlačnico in pogledal udarjeni del. Že se mu je delala modrica,zato je s šepavim korakom odšel do natakarice, če bi mu dala malo ledu.
Ker ga je očitno videla, ga je že čakala vrečka ledu. "Hvala," je hitro rekel in se počasi še enkrat odpravil proti vratom, da bi šel počivat v kabinet. Še zadnjič se je ozrl po dvorani in odšel.

Allison je, oblečena se v rdečo obleko, ki se je na vratu zavezala, stopila v veliko dvorano. Prav nič je ni motilo, da nima para. Bilo ji je vseeno, a je po tihem upala, da bo našla kakšnega fanta.
Zvito se je nasmejala in stekla iz dvorane v avlo. Iz obleke je potegnila palico, ki jo je imela skrito med oprsjem in ličila. Lepo se je naličila in s hitrimi koraki odšla v gryfondom.

Na poti skozi množico je srečala Anette, ki pa je ni bilo pri pripravljanju dvorane. "No, no, kaj nisi ti zadolžena za okras? Jaz sem tudi predstavnica, pa sem špricala." Malce se je zahehetala, nato pa nadaljevala: "Vsi pa tudi nismo spolzgadovci. No, lepo da sva se srečali. Grem po pijačo," je rekla in že koraj odšla, ko jo je Sarah ustavila. "Ja, v originalu naj bi bilo rožnato in svetlo zeleno. Pa sem pustila neki spolzgadovki, Elise, da tole preuredi." Pustila jo je oditi, pa tudi sama je šla svojo pot. Ravno je razmišljala, da z Artroisom danes sploh še ni plesala, ko jo je nekdo ogovoril izza hrbta. "Smem prositi za ples?" je rekel Art, ki se je vzel od nikoder, se elegantno priklonil in prijel njeno dlan. "Ja, z veseljem," je z nasmeškom rekla in mu sledila stran od učitelja, ki je bil v bližini in pazil na učence. Takoj, ko sta izginila iz učiteljevega vidnega polja, so se njegove roke namestile precej nižje, kot je bilo običajno pri valčku. Na Sarahinih ustnicah se je zarisal širok nasmešek. "Kakšen se ti zdi ples?" jo je vprašal, ko sta začela plesati. "Povprečen. Vesela pa sem, da sem pustila Elise eksperimentirati. Počakajmo še, da ostali dovolj spijejo, šele potem pa bo postalo zares zanimivo." Po kratkem obratu je dodal še eno vprašanje, s precej tišjim glasom seveda. "Nameravaš priti v KŽTD?" Pokimala je in se nasmehnila. "Če bo le možno," je dodala z navihanim glasom.

Arron je nejevoljno sedel na enem od stolov na obrobju dvorane. Bil je še kar blizu krepčilom in že tretjič je s pomočjo čarovnije iz punča odstranil alkohol, ki so ga tja zlili nadobudni študentje. Razmišljal je že, da bi si ponovno nadel krinko nevidnosti in preprosto spotaknil vsakega, ki bi poskušal punču dodati kakšno neprimerno sestavino, namesto tega pa je nemo gledal gnečo študentov in premišljeval, kakšne snovi se bodo morali lotiti pri nenapovedanem testu, ki ga je imel v načrtu za naslednji dan. Drugi profesorji so večinoma stali v gruči nekoliko stran od njega in ni ga imelo, da bi se jim pridružil. Kljub svojemu pripravništvu se ni počutil kot eden izmed njih. Njegovi študentski dnevi na Bradavičarki so se vendar zaključili komaj slabo leto nazaj.

Evan se je že pošteno dolgočasil, Anette pa očitno ni imela namena, da bi mu kaj odgovorila. Obraz mu je spreletel nasmešek in rekel je: "Hmm tale zabava je navadno nalivanje. Mislim, da jo je treba malo popestriti," v enem gibu je iz žepa elegantno povlekel palico, in diamant se je zabliskal v soju loči. Usmeril jo je v strop in nekoliko glasneje rekel: "Confetus Firema ivaraska!" Iz palice je bušnila nekakšna kroglica, ki je zalebdela nad stropom, nato pa jo je v obliki manjšega ognjemeta razneslo na tisoče konfetov v zeleni, rdeči, rumeni in modri barvi. V paketu so seveda prispele tudi bleščice in male iskreče paličice, ki so zalebdele po dvorani. No ja, lahko upamo da se ne zažge vsa dekoracija. Nasmehnil se je in se odpravil na drugi konec dvorane, k nekemu mlademu učitelju, ki je bil oblečen popolnoma v črno in očitno zdolgočasen nad dogajanjem. Med tem so konfeti in bleščice padali proti tlem.

"Hej," ga je pozdravil ko je prišel do njega, nato pa rekel: "Vidim, da ti je dolgčas, ostali učitelji pa so dobesedno pobegnili. Ime mi je Evan, Evan Swarovski. Pa ti?"

Arronu se je približal eden izmed učiteljev, s katerim še ni imel priložnosti spregovoriti. Pozdravil ga je in Arron mu je pozdrav vrnil še kar prijazno, glede na to, da je bil nekoliko slabe volje. "Elvendork se pišem, a najbrž se lahko kot kolega tudi tikava," je odgovoril in profesorju ponudil roko. "Arron Elvendork."

Pomignil je proti pisanemu ognjemetu konfetov. "Dobra predstava, a bojim se, da je med njo eden od učencev ponovno zlil v punč celo steklenico ognjenega viskija. Ne vem, kje pridejo do te pijače, ampak nikakor mi ni všeč, kaj z njo počno." Palico je ponovno usmeril v punč in tokrat kar celega radirnil.

Evan se je nasmehnil in rekel: "Lepo da sva se spoznala Arron, in ja lahko se tikava, seveda." Nato se je ozrl proti, zdaj praznim skledam punča in rekel: "Ne vem od kod dobijo vse te zadeve, bolje pa bi bilo da skled ne izprazniva ampak notri nalijeva nekaj takega da bodo bruhali kot norci, in se punča ne bodo več dotaknil. Takšna izbljuvala so recimo korenine divje mačehe, hrastovo lubje ali pa oglje," je zrecitiral in se nagajivo nasmehnil.

"Sicer pa ne vem če bi bila to najbolj pametna ideja, sploh če bi tejle mladci uvideli, kdo jim je zakuhal bruh-party." Zavzdihnil je in se naslonil na steno zraven Arrona.

Arron je privzdignil obrvi. "Vidim, da se spoznate na rastline. Sam bi sicer uporabil kaj bolj preprostega, recimo žabji mrest," je dodal, vesel, da je končno naletel na nekoga, ki ni bil povsem nesposoben pri izbiranju sestavin za napoje. "Res pa je, da ni ravno profesorsko od naju, da tako razmišljava. Pa naj bodo žejni! Jih bo vsaj maček, ki ga bodo morali prenašati jutri, nekoliko opomnil, da morda ni najbolj pametno popivati v tako mladih letih."

Evan je skomignil z rameni in rekel: "No ja, res bi bilo malo neprofesorsko, vendar bi bilo zabavno ... sploh če bi uporabili žabji mrest ... samo ta bi bil verjetno nekoliko preveč opazen ... uf kar strese me ob misli, da bi spil nekaj pomešano s tem," rahlo se je stresel, nato pa si popravil kravato. "Pa drugače? Kako gre poučevanje in življenje na šoli za vas?" Pogeldal ga je in čakal da odgovori.

"Če ga zmelješ se ga da izvrstno prikriti, ohrani pa vse svoje čarobne lastnosti," se je hudomušno nasmehnil Arron, ki je neprijetno mešanico nekoč podtaknil enemu izmed starejših učencev, ki so ga zelo radi mučili. Posledice so bile še nekaj dni vidne po celi avli. "Sicer sem z življenjem in poučevanjem kar zadovoljen, res pa je profesorica Parker včeraj zbolela, kar pomeni, da bom moral nepričakovano prevzeti tudi poučevanje nekaterih starejših letnikov. Kako pa gre tebi? Sam sicer zelo redko zaidem v Severni stolp, slišal pa sem, da si že nekaj časa nastanjen tam." Rahlo se je skremžil ob misli na to, da bi moral s svojo slabo nogo vsak dan nekajkrat pešačiti po neskončnih stopnicah, ki so vodile do Severnega stolpa. Poleg tega je imel že od prvega letnika neprijeten odpor do višine, tako da se je, kadar se je le dalo, zadrževal v nižjih nadstropjih.

"Aha. Zanimivo," tudi Evan se je nasmehnil, ni pa bil anjvečji ljubitelj žabjega mresta, zato se je ob misli, da bi v terilnici mlel to packarijo spačil. "Aha ... torej boste poučevali napoje ... lepo. Sicer nam gre pa pri urokih super, trenutno se ukvarjamo z elementarno magijo, ki je že sama po sebi zelo zanimiva. Življenje pa ... še kar v redu ... morda me malo daje domotožje," je zavzdihnil. Mja, res pogrešam Ar Nailen ... "In trenutno mi je dolgčas ... ne spomnem se ene same pametne stvari, ki bi jo počel tukaj. Imaš kakšen predlog?"

[tam si en o zgrešil, pa si dal i in je zdj hudomišno:)]

((Kako pa veš, da nisem mislil hudomišno? Morda sem v resnici zelo hud mišek. Hm. Ok, ne, nisem. Res sem ga zgrešil.))

Domotožje... Arron česa drugega kot Bradavičarke že nekaj let ni poznal. Njegov dom je bil tu, med vsemi čarovnijami in napoji. Toda ob tem si je nekoliko bolj podrobno ogledal kolega in ugotovil, da ima ta dom precej bolj daleč stran, kot si je Arron najprej mislil.

"Tudi meni je dolgčas. Ravno prej sem razmišljal, da bi katero od učenk ali pa profesoric povabil na plesišče in se nekoliko zavrtel z njo." Pa nisem, ker bi izpadel kot cepec na plesišču in bi jo najverjetneje še pohodil, je dodal v mislih. Njegova poškodba ni prišla preveč do izraza, kadar se je počasi sprehajal po hodnikih, na plesišču pa bi postala veliko bolj očitna.

Theon se je prikazal pred vrati velike dvorane in vstopil. Oblečen je bil v smoking in lepo ter uglajeno kravato, ki je počivala na njegovem prsnem košu. Elegantno se je sprehodil med množico do šanka in si privoščil kozarec punča. Obrnil se je in si nekaj časa ogledoval pare, ki plešejo in nato še ostalo množico, ki se je le počasi nabirala v dvorani. Ošinil je kar nekaj zanimivih deklet, in se sprehodil do neke mize. Usedel se je in si začel opazovati okrasje dvorane. Ni mu bilo preveč všeč, vendar tako ali tako ni mogel nič spremeniti, saj ni imel zadolžitve za okrasitev dvorane. Edina dekleta, ki so se mu zdela malce čudna so bile pifpufovke, ki so se ves čas hihitale in nasploh izgledale precej čudno. Ni se mu ljubilo vabiti katerekoli na ples, saj je prišel samo zaradi lepšega ter glasbe, ki naj bi bila v drugem delu precej bolj zanimiva.

Glede na to, da se je sploh primajala v dvorano se je morala lepo urediti. Črna oblekla brez naramnic in z rdečimi črtami tu in tam je bila kar lepo usklajojoča, ličila v rdeči barvi pa tudi. Rokavice brez prstov so ji segale vse do komolcev in petke z vsaj 10 centimetrsko petko so klopotale po tleh. Z vzdihom je odšla proti mizi. Počila se je na stol in se zatopila v svoje misli. Ko bi imela soplesalca! Z mučeniškim izrazom na obrazu je gledala hrano pred seboj, ki jo je v tem trenutku jedla vsaj četrtina dvorane. Zmajala je z glavo.

Zdolgočaseno je opazoval vrata v dvorano, ki so bila na drugi strani. Glasba še vedno ni bila prava, zato je razmišljal o odhodu in vrnitvi ob spremembi v kaj boljšega. Ravno je hotel umakniti pogled in preveriti, če je ta punč zares brezalkoholen, saj je imel občutek, da mu je dodano kar precej alkohola, ko je skozi vrata prišla ljubka zamudnica. Kdo je že to? Vem da jo poznam. Saj res, Loryna je to. Sledil ji je s pogledom, dokler ni izginila pri neki mizi. Morda pa le bom ta večer plesal, je pomislil in se prerinil skozi množico do nje. Sedela je in čemerno zrla v hrano. "Živjo," jo je pozdravil in prisedel. "Že imaš soplesalca, ali si mogoče prosta?" je povprašal in se nasmehnil.

"O, živijo!" ga je pozdravila in se mu nasmehnila. "Prosta sem še, ti?" ga je vprašala, čeprav je bilo to vprašanje čisto brezvezno. Da je le imela kaj reči. "Ah, menda je nimaš, drugače ne bi prišel vprašati" se je nasmehnila. "In, kako si?" ga je vprašala. "Če mi spomin ne peša si ti Theon, kajne?" Zazrla se je v njegove oči in komaj umaknila pogled z njih. Nekaj jo je tako privlačilo, a še sama ni vedela kaj. Končno je odvrnila pogled in se zazrla k svojim petkam. "Veliko udobnejše so teniske" je zavzdihnila in si popravila pramen las nazaj za uho. Me bo povabil na ples?

Lyss je počasi vstopala v dvorano. Bila je oblečena v modro-črni obleki brez naramnic. Segala je do tal ter se ji nekoliko vlekla za njo. Obuta je bila v črne škornje z visoko peto in na rokah je imela dolge črne rokavice brez prstov. Lase je imela spuščene in še posebej zravnane. V spodnji ustnici je imela uhanček-rinko. Okoli vratu je imela srednje debelo oprijeto usnjeno okrlico s špičkami. Zdolgočaseno se je ozrla naokoli po mizah. Videla je tudi Em in Laylo vendar si ni želela njune družbe. Ob neki mizi je opazila dekle z rdečkastimi dolgimi lasmi, ki je prav tako delovalo zdolgočaseno kot ona. Lahkotno je pritekla k njeni mizi ter si jo ogledala. Imela je črno obleko brez naramnic, podobno njeni. "Hoj! Sem Lyssa Lyan Chantilly iz Drznvraana. Kdo si pa ti?" Prisilila se je v kisel nasmešek ter še malo pogledala po dvorani. Ah, morda je iz Gryfondoma! No ja, za prijateljico jo bom lahko imenovala samo, če se ne bo važila ter se neprestano hihitala kakor druge. Morda pa le niso vse Gryfondomovke takšne... Upam. Znova se je obrnila k dekletu ter jo s pogledom priganjala. Pristopil je še fant, ki se je začel pogovarjati z dekletom. Ignorirala ga je, čeprav je vprašal, če je prosta in je to pomenilo, da dekleta verjetno kmalu ne bo več.

"O, živijo!" je odgovorila in se nasmehnila. "Prosta sem še, ti?" je vprašala, še preden pa je utegnil odpreti usta je dodala še nekaj. "Ah, menda je nimaš, drugače ne bi prišel vprašati." Torej je prosta. Theon je pokimal. "Tako nekako," je rekel in odgovoril še na drugi dve vprašanji. "Kar gre, in ja, Theon Stark sem," je z nasmehom rekel, ko jo je gledal v oči. Se mu je morda samo zdelo, ali se je morala prisiliti, da je umaknila pogled? "Veliko udobnejše so teniske," je zavzdihnila in si popravila pramen svojih rdečerjavih las nazaj za uho. "Torej boš lahko plesala v petkah, ali bom moral počakati, da se greš preobut, če želiš plesati z mano?" je navihano rekel in radovedno privzdignil obrv.

"Torej boš lahko plesala v petkah, ali bom moral počakati, da se greš preobut, če želiš plesati z mano?" je navihano rekel in radovedno privzdignil obrv. Loryna ga je nekaj časa opazovala, nato pa bušnila v smeh. "Če bi si želela spremeniti obutev bi si morala tudi ličila ter oblačila." Je pojasnila. "Ne splača se za teh nekaj uric. O, živjo. Loryna. Me veseli. Veš, Lyssa, moram odhiteti, saj morava z Theonom ujeti dobro glasbo" se ji je prijazno nasmehnila. Spustila je lase, da so ji prosto padali po hrbtu in si dala elastiko na roko. "Saj dobro zgleda, kajne?" jo je vprašala, a ni počakala na odgovor. Zazdelo se ji je, da ne, zato je kratko zamahnila s palico in gumica se je spremenila v lepo zapestnico s kristalčki.

Lyss je jezno pogledala tistega Theona potem pa se je spomnila, da ga je tudi ona ignorirala. Pa kaj mi bo takle mulc. Me zanima iz katerega doma je. Vleče na Drznvraan ali pa Spolzgad... Zdaj so se ji iz oči proti njeni volji že strele bliskale. Pa daj no Lyss! Morda je pa tisto dekle celo iz Pihpuffa in se ne bo vredno sploh družiti z njo. Glasek jo je pomiril tako, da je bia že normalna. Nato pa jo je kar naenkrat v nogo nekaj zbadati. Odpela si je paske na levem škornju, da bi videla vzrok zbadanja. Opazila je svojo palico. Ha! Verjetno je padla noter, ko sem se obuvala škornje. Svojo palico je imela zelo rada. Bila je lepe temnorjave barve iz mahagonija. Bila je trdna in, ko jo je prijela je skoznjo vedno zavel občutek pozitivne energije. Odložila jo je na mizo ter se začela pogravati z uhanom. Zelo ga je rada vrtela, saj si je s tem krajšala čas. Še po veliko mestih na obrazu je imela luknjice, za uhane, vendar je imela uhan največkrat v ustnici.

Videla je njen pogled in želela je čimprej stran. Kaj, če se bo vnel prepir? Tega res ni želela na tak dan. "Pridi, Theon, moram razmigati noge" ga je pozvala in ga zvlekla na plesišče. "Upam, da dobro plešeš" se mu je nasmehnila in se začela gibati v ritmih melodije. "Drznvraan si, kajne?" ga je vprašala ter ga (spet) pogledala v oči.