Dvorana za Spomladanski ples

Preseneceno je pogledal Laylo, ki je malce prevec stegnila jezik o ucitelju Urokov. Alkohol se te ocitno prime... Dvignil je pogled in jo z namuznjenim nasmeskom na obrazu povprasal "Kako pa da si tak specialist za Swarovskova nagnjenja?"jo je zbodel in privzdignil obrvi. Malce se je nasmehnil, ko je pohvalila njun ples "To pa se zgodi, ce si vzgojen v Franciji."namuznil se je in naredil pozirek koktajla, ki mu je prvi prisel pod roko. "Odlicno."pomel si je dlani. "To pomeni, da bo tam sama Bradavicarska smetana."nasmehnil se je in pogledal svoji sogovornici. Naslonil se je na mizo in nato tisje dodal "Predvidevam, da se bo tale uradna zabava koncala okoli desetih in pol, enajstih...potem pa na juris v KZTD."njegove rdece oci so se zasvetlikale ob obetu polnocnega plazenja po hodnikih s steklenico v roki. Edina stvari, ki ju KZTD ni mogla proizvesti, sta bili hrana in pijaca, zato je bilo nujne potrebscine za divjo zabavo pretihotapiti mimo napol budnih uciteljev, ki so bili na ta vecer ocitno tako ali tako zaposleni z osvajanjem studentk, ali pa celo, v enem primeru, svojih kolegov. Premeril je dekleti "S sabo morata privleci kar najvecje mozno stevilo pijace in prigrizkov,"ju je opozoril, "saj KZTD ne pricara edinole hrane in pijace. Pa tudi ce bi jo, bi kakemu ravnatelju v toku let uspelo urociti sobano, da ne bi proizvajala alhkohola."je smeje dodal.

"Preprosto vem," se je namuznila in zavrtela kozarec. "Mislim, čeprav je pijan, še ne pomeni, da gre lahko kar osvajat svojega kolega, ki je istega spola." Popraskala se je po tilniku in nadaljevala: "Ko si pijan, počneš stvari, ki si jih drugače ne upaš. A si jih želiš." Ob zadnjem stavku je visoko dvignila obrvi in se prav hinavsko nasmehnila. "Čeprav nimam nič proti istospolnim partnerjem," si je zresnila obraz. "Zaradi mene se lahko obdelujeta, izpovedujeta ljubezen po celi šoli in kar koli pač že želita." Spačila se je in se zazrla v Artroisa. "Preveč govorim," je tiho rekla in kozarec odložila na mizo. "Kaj? A sta odraščala v Franciji? Torej sta Francoza?" je čudno pogledala in pogled usmerila k Elise. "No ja, čeprav malo razmislim... Imena so že francoska." Začela je kimati zaradi svoje neumnosti, ki se je dobro videla na njeni glavi in zavzdihnila. "Čeprav jaz sem tudi napol Francozinja. Ampak nisem rasla v Franciji. Drugače pa je bila moja mami iz Francije, ampak je umrla že pred leti." Grdo je pogledala v tla, kot bi bila ona kriva in si napihnila desno lice. "Ker je bil moj oče Anglež, je tudi moje ime angleško. In preveč govorim!" Zavzdihnila je sama sebi in v roke vzela kozarec, ki ga je prej odložila na mizo. Prislonila ga je že ustnicam, a ga je v zadnjem trenutku odmaknila. "Ne bom. Malce mi škodi..." Poknila ga je na mizo, da je kar malce zaropotalo in se zazrla v neznano. Ugotovila je, da že dolgo ni tako na veliko govorila, oz. da sploh še nikoli ni.

Damien je zaznal otožni podton v Arronovem glasu in ker je bil sočutna duša, se mu je pripravnik zasmilil. Domneval je, da trpi zaradi neuslišane ljubezni in dobro si je lahko predstavljal, kako boleče mora to biti. Pa tako prijazen je bil z menoj... če bi mu le lahko kako pomagal, je pomislil sam pri sebi, čeprav je vedel, da mu v tistem trenutku najbrž ne bi pomagalo nič, kar bi rekel.
"Višja stopnja napojev? Na to bi pa z veseljem hodil, hvala, ker ste mi povedali," je navdušeno prikimal Damien. Res, da na Beauxbatonsu napojev ni preveč maral, a tega je bila še najbolj kriva stara profesorica, ki se je je Damien skoraj bal, saj je zelo rada kričala na študente, če je šlo kaj narobe.
Ravno takrat je k Arronu pristopila neka Drznvraanovka in Damien se je razveselil, ko je opazil, da jo je Arron povabil na ples. Mogoče pa ga bo tole vseeno spravilo v boljšo voljo, si je mislil, potem pa je njegovo pozornost pritegnilo dekle, ki se je nenadoma pojavilo pred njim. Imela je temne lase in globoke, temno zelene oči, kakršinih Damien ni videl še nikoli.
"Tudi mene veseli, Emily," ji je prijazno odvrnil, ko se mu je predstavila, poljuba na roko pa se je raje vzdržal, da se ne bi ponovila scena na terasi. Navsezadnje ni bil več v Franciji.
"In res je, jaz sem Damien. Kako pa si vedela, da mi je tako ime?" jo je vprašal z zanimanjem, a Emily se je že obrnila stran in se odpravila k mizi s sladicami. Damien je za trenutek pomišljal, potem pa se je odpravil za njo. Navsezadnje je tudi on potreboval malo sprostitve in čeprav je bilo dekle Spolzgadovka, se mu je zdela zelo prijazna.
"Bi zaplesala z mano?" jo je vprašal in se ji nasmehnil.

Takrat je zagledala Damiena. "O živjo," je živčno rekla. "Uu oprosti kako nevljudna sem. Tvoje ime vem, ker sem slišala govoriti prijateljico z tabo." je rekla in se nasmehnila. "Če bi zaplesala? Seveda." je rekla. Z Damienom sta odšla na plesišče. "No vidim, da si Francoz, jaz sem pol Francozinja pol Angležinja." je rekla, ko sta plesala valček. Zagledala se je v njegove oči bile so tako lepe. Lep je, si je mislila. Sama je bila odlična plesalka, on tudi. Lasje so se ji leketali in poskakovali v ritmu valčka. "Ti je všeč na Bradavičarki sicer sem sama tudi nova, a vseeno." je rekla. Medaljon je lepo počival na prsnemu košu. "Kje si bil prej?" je vprašala. "Bonne danse-Dobro plešeš." je spregovorila v francoščini. Francoščina je bil fin in lahek jezik.

Daimen je ljubil klasične plese, pa tudi Emily je bila odlična plesalka, zato sta se kmalu zelo dobro ujela. "Res, pol Francozinja si? Nič čudnega, da tako dobro plešeš," ji je polaskal in dvignil roko, da se je Emily lahko zavrtela pod njo. Opazil je, da ga Emily gleda v oči in nekoliko je zardel, a pogleda ni umaknil, saj so ga njene lepe zelene oči za trenutek povsem priklenile nase.
"Mislim, da mi bo kar všeč na Bradavičarki, samo malo bom najbrž pogrešal stare sošolce. Prej sem hodil na Beauxbatons, kaj pa ti?"
Ko je pohvalila njegov ples in to še v francoščini, je spet nehote zardel.
"Ah, v primerjavi s tabo nič posebnega," se je nasmehnil in jo ponovno zavrtel. "Mimogrede: lep medaljon. Družinska zapuščina?"

S tem ji je polaskal. Končno je spoznala nekoga vljudnega in ne kakšnega tepca, ki jih je mrgolelo po Bradavičarki. "Ja tvoje plesanje je tudi čudovito," mu je rekla in se mu nasmehnila. Uživala je v plesu posebaj, ko je plesala z njim. "Ja slišala sem za to šolo. Hodila sem na Dumstrang čeprav me je mama hotela dati na drugo šolo za dekleta v Franciji, se oče ni strinjal." mu je odgovorila. "Oh hvala." je rekla in se zavrtela. Zardela je in ta fant je bil prijazen in še uglajen. "Ja dobila sem ga od daljnih sorodnikov." je rekla in se nasmehnila. Pogledala je v njegove oči in se skoraj zmedla. Hitro je umaknila pogled in se še enkrat zavrtela. "Ali prideš na zabavo v KŽTD? Saj veš kje je?" ga je prikupno vprašala.

"Na Durmstrang?" se je začudil Damien. Za to šolo je sicer že slišal, a vedel je le to, da je bila nekje daleč v vzhodni Evropi.
"Pa ti je bilo všeč tam, in kako to, da si se prepisala na Bradavičarko?" se je pozanimal.
Opazil je, da bi se za trenutek skoraj zmedla in upal je, da tega niso bile krive njegove čudaške oči, čeprav so najbrž bile, saj je nato hitro umaknila pogled. Damien je zavzdihnil. Le zakaj se njegovi geni niso mogli odločiti, ali bodo njegove oči rjave ali modre?
"Dvorano KŽ- kaj?" zdaj je bil on na vrsti za zmedenost, saj za to ime še nikoli ni slišal. "Ne, prvič slišim zanjo," je priznal. "Sicer pa mislim, da ne bom mogel priti, ker moram s prefesorji urediti neke papirje glede prepisa. Ampak vseeno hvala za vabilo!"
Prijel jo je za pas, jo malo dvignil od tal in jo zavrtel, kot mu je narekovala trenutna glasba.
"Oprosti, ampak tako smo plesali na Beauxbatonsu," se ji je opravičuječe nasmehnil, ko je spet pristala na tleh. "In včasih me pri plesu glasba tako prevzame, da preprosto moram narediti tisto, kar mi reče..."

(Res ne morem v KŽTD, ker še nimam dovolj postov. Ampak nič hudega, pa drugič. )

"Ni mi bilo všeč, ker se ta šola ukvarja z precejšno črno magijo in nekatere punce v mojemu letniku niso hotele čarati. Zlomile so palice in ji vrgle stran in zato so jih ubili. Potem je bilo staršem dovolj in so me prepisali na Bradavičarko. Ampak tisto, ko so jih ubili je bilo kruto." je povedala zgodbo. Nasmehnila se je in sta se še malo zavrtela. "Upam, da ne misliš, da mi niso všeč tvoje oči. Zelo so lepe." je rekla in se nasmehnila. "Saj tudi jaz nisem imela namena iti. Ne maram hrupnih zabav." je rekla in se mu nasmehnila. Njeni lasje so poskakovali in ji ta večer niso silili na obraz. "Nič hudega. Super plešeš." mu je odgovorila. Malo se je spogledovala z njim, da bi videla kaj bo naredil. "Aaa papirji te sam jaz uredila včeraj do konca!" mu je pojasnila.

"Ubili so jih, zato ker so si zlomile palice?!" Damien je bil zgoržen. O Durmstrangu je slišal že marsikaj, česa takega pa še ne. Emilyna pripoved je sicer malo poklapala njegovo dobro voljo, a ko je pohvalila njegove oči, je bilo vse skupaj v trenutku pozabljeno in Damien je kar zažarel od veselja, čeprav njenim besedam skoraj ni mogel verjeti.
"Res tako misliš?" je vprašal malo negotovo. "Veš, tudi tvoje so zelo lepe..." ji je priznal, čeprav mu je bilo pri tem nemalo nerodno. Zdelo se mu je, da mu je rekla nekaj v zvezi s papirji, kar pa je skoraj čisto preslišal, tako so ga zmedli njeni vihrajoči črni lasje in globina njenih oči. V njenem pogledu se je nenadoma zaiskrilo nekaj, zaradi česar je Damienovo srce začelo hitreje razbijati. Tako odkritega spogledovanja ni bil vajen in to ga je za trenutek tako zmedlo, da je po nesreči naredil napačen korak in se skoraj zaletel vanjo.
"Oprosti," je spravil iz sebe in v zadregi pogledal v tla. "Kaže, da le nisem tako dober plesalec. Kar se tiče hrupnih zabav pa se čisto strinjam, tudi jaz jih ne maram. Samo tale današnja mi je pa kar všeč," je priznal in se ji sramežljivo nasmehnil.

Allison je v dvorani opazila plesoče pare in zavila z očmi. Prerivala se je do šanka in naročila ognjeni viski. Pa kaj, če ni polnoletna. Ima pač svoje pravice. Ko je pijačo ončo dobila, jo je na dušek spila ter si s palico začela kodrati trepalnice. "Bom vsaj malo privlačna." Je besno zamrmrala nato pa je oči premikala po veliki dvorani in gledala, kateri par bi preklela. Nobeden se ji ni zdel primeren, zato je odšla v sedmo nadstropje.

"Ja vem prav kruto," je rekla. Ko jo je vprašal, če res tako misli o njegovih očeh je nepremično zrla v njegove oči in z nasmehom rekla:"Ja res mislim tako." Ko je pohvalil njene oči je zardela. "Merci," je rekla. Tako rada je uporabljala francoščino. No zdaj je imela razlog. "Si še tukaj?" se je nasmehnila. Izgledalo je, da se je izgubil v globini njenih oči. Saj se je ona tudi v njegovih očeh izgubila. "Lepo, da imava isto mnenje. Ne skrbi vsak se kdaj zmoti. Meni je ta zabava tudi všeč," se mu je nasmehnila. Takrat se je valček bližal koncu. Em se je še dvakrat zavrtela z njim in glasba je prenehala. Odšla je z plešišča in se vsedla za mizo, ki je bila prazna. Upala je, da bo Damien prišel za njo in se vsedel k mizi, da bosta lahko nadaljevala pogovor za mizo. Vzela je koktalj in popila par požirkov nakar je kozarec vrnila na mizo in pričakovala Damiena.

Emilyne oči so imele na Damiena nenavadno močan vpliv, saj se je na koncu počutil že tako omotočnega, da sploh ni opazil, kdaj se je ples končal. Šele, ko ga je Emily izpustila in se odpravila k mizam, se je nekoliko streznil. Kar na enkrat je opazil, da je strašno žejen, zato je najprej stopil k šanku in naročil dva brezalkoholna koktaila, potem pa se je vrnil k mizi, kjer je sedela Emily. Nasmehnil se ji je in ji podal enega izmed koktailov.
"Najlepša hvala za ples, Emily. Zelo sem užival," ji je povedal in to tudi resno mislil. "Smem prisesti?" Olika je bila pač ena izmed tistih stvari, na katere Damien ni nikoli pozabil.

Elise je nasmejano poslušala prijateljsko zbadanje med Laylo in Artom. Morala se je strinjati z Laylo, da se Evan pod vplivom alkohola ne bi obnašal tako kot se je, če ne bi že prej gojil takih nagnjen. Ob ugotovitvi, da sta Francoza pa se je zamišljeno namrščila. "Nisva tega ugotovili že med uro Urokov?" Lahko bi prisegla, da sta se z Laylo pogovarjali o tem malo preden so začeli s ponavljanjem urokov.
"No ja, kakor koli," je nasmejano odmahnila z roko, saj res ni bilo pomembno. "Bolje, da grem preverit zaloge na dnu omare. Če se bo izkazalo, da je ni, mi bo ostalo ravno še dovolj časa, da jo obnovim." Spila je preostanek koktejla in se poslovila od Layle in Arta. Res je bilo možno, da je dvojno dno stare omare prazno in bo morala skočiti do Treh metel, kar pa ni vzelo malo časa.

"Oh hvala in malenkost. Vsedi se." je rekla in se nasmehnila. Popila je malo koktalja. Bila je vesela, ker jo pete niso več tako žuljile. Pogledala je Damiena. Bil je tako lep naravnost božanski. Prijazen in uglajen. "Veš Damien ti si nekako drugačen, ne pa kot tisti tepci, ki vedno osvajajo dekle s nekimi nesmislicami...," je poved mislila bolj za kompliment.
Zagledala se je v njegove oči in se potopila vanje. Takrat se je zmedla in je hitro odmaknila pogled z njegovih oči in se usmerila v njega.
"No imaš kdaj čas, da... bi se kdaj videla, pogovarjala vseeno?" je vprašala in upala na 'ja'. Seveda ji je Damien bil všeč, a je mislila, da je on misil biti samo prijatelj z njo. No upala je, da se bo iz prijatelstva razvilo kaj več.

Ko je Emily odobrila njegovo prošnjo, se ji je Damien kot ponavadi vljudno zahvalil, potem pa ji je sedel nasproti, da bi jo bolje videl. Na videz je bila res zelo lepa, to si je moral priznati, in v njenih očeh je bilo nekaj, kar ga je vse bolj privlačilo. A kakšna je bila v duši? Tega še ni mogel zagotovo reči, čeprav je bila vse do zdaj z njim zelo prijazna.
"Res je, že od nekdaj sem bil z ljudmi rad vljuden in prijazen, mogoče se ti ravno zato zdim drugačen. Ampak večino mojih vrstnikov to moti ali pa se jim zdi smešno," ji je priznal in ponovno zardel. Očitno mu je bilo namenjeno, da bo danes ves večer zardeval.
"Zelo lepo je slišati, da..." A besede so se mu spet zataknile v grlu, saj so ga Emilyne oči preprosto začarale.
"Da bi se videla?" je ponovil za njo, da bi pridobil nekaj časa. Ga je vabila na zmenek? Misel na to je Damiena skoraj prestrašila. Ne, ker mu Emily ne bi bila všeč. Prav nasprotno, zdela se mu je zelo lepa in tudi sam si jo je želel bolje spoznati. Težava je bila le v tem, da je imel z dekleti do zdaj bolj malo izkušenj. No, pravzaprav nobenih pravih izkušenj. A Emily je bila videti precej samozavestna, kar je opogumilo tudi njega.
"Seveda imam čas in z veseljem bi te še kdaj videl," je prikimal in se ji nasmehnil. "Kdaj in kje pa bi se lahko dobila?"

"Aja?" je Layla čudno pogledala Elise. "No ja, malo bolj slab spomin imam..." je še dodala in zamahnila s palico, da se je izza šanka dvignil kozarec in poletel proti njej. "Saj ni važno," je rekla, ko je kozarec priletel v njene roke. Skrnila je požirek pijače in rekla: "Brezalkoholen koktajl." Rahlo se je nasmehnila in pogledala Elise. "Ti kar. Da ne bomo v pomanjkanju," ji je rekla in ji pomahala v pozdrav. Obrnila se je k Artroisu in se nasmehnila. "Kaj je, ti šarmer?" Prekrižala je noge in si kozarec vrtela po roki. "A te ni nič strah, da bi te dobili? Videla sem namreč, da imaš kar dve punci naenkrat." Spila je požirek koktajla in ga odložila na mizo. "Ali jih imaš celo več?" Rahlo se je nasmehnila in čakala, da ji odgovori.

"Ja... ti ljudje ne vejo... kakšen si v resnici. Znala je biti zelo zlobna, a pod zlobno grimaso je skrivala nežnost. Vedela je, da bo zavrnil povabilo. Čakala je in čakala na 'ne'. "Veš nekateri ljudje mislijo, da če si osladen, da... je to nesmiselnost." se mu je nasmehnila. Ošinila ga je z pogledom in se zagledala v njegove oči. Kaj je z tabo, jo je vprašal zlobni glas. Zaljubljena je, je govoril osladen glasek. Tako se je zagledala v njegove oči, da je preslišala vprašanje. "Za čas ne vem, za kraj pa bi predlagala park?" je predlagala. Nasmehnila se mu je in se spet zazrla v njegove oči. "Damien zagledala sem se v tvoje oči, pač prelepe so. Lahko se zgubiš v njih." je rekla in takoj zatem utihnila. "Oprosti za trenutek." je rekla. Obrnila se je in stolu začela govoriti. "Kako lahko to rečeš?" se je kregala sama z sabo. Hitro se je obrnila proti Damienu. "Upam, da ne misliš, da sem čudna." je rekla.

Z nasmehom in skorajda neopaznim mežikom se je poslovil od Elise, nato pa se je posvetil preostali sogovornici, Layli. Požirek slastne pijače, ki mu je ravno drsel po grlu, se je zataknil in Artu se je kolcnilo. Vzrok? Layline kot mimogrede izrečene besede. »Vidim...«je začel, nato pa si je le premislil in zagrizel v nesrečno olivo, ki se je znašla v njegovem martiniju. Zopet je poskusil »Vidim, da spretno opazuješ, Layla.«namuznil se je in svoj rdečkasti pogled prikoval na njenega. »A svojo sklepalno tehniko moraš vseeno še izpiliti.«je resno dejal. »Samo ena od njiju je moja punca.«je dodal v obrazložitev. »In ne, ni jih več. Dve povsem zadostujeta. Ampak zakaj bi se pogovarjala o meni? Kaj pa ti, si že zapazila kakega fanta?«ji je vrnil zbodljaj in dokrajčil martini.

"Veš, če imam čas, lahko zelo spretno opazujem, ja..." se je nasmehnila in spila še požirek koktajla. "Veš, najbrž tebi ne štejeta obe za punco, a oni dve ne mislita tako. Vsaka zase meni, da je nekako tvoja punca. Videla sem, kako te gledata in kako se obnašata ob tebi. Mislim, da bi moral bolj premisliti, kaj počneš. Na koncu te lahko odkrijeta in veš kaj se lahko zgodi? Zlomil jima boš srce in zasovražili te bosta. Ni pa nujno, da te bosta samo oni dve. Lahko da se bo proti tebi zarotilo večino ženske populacije na tej šoli. Takrat ne bo nobene zanimalo, kako osamljen si ti ali koliko se kesaš, če se. Ko pa bo prišlo do tega, da se boš noro zaljubil in boš zares želel neko dekle, ti ne bo verjela, da res nekaj čutiš do nje. In takrat ti bo težko pomagalo kakšno moledovanje ali ljubezenska pisemca, bog ve, kaj si lahko vse še izmisliš." Zavedla se je, da preveč govori in se je za trenutek utišala s koktajlom, ki si ga je zlila po grlu. "Ampak priznaj, da imam prav," je še dodala, nato pa mu prisluhnila. Nasmejano mu je odvrnila: "Spreminjaš temo, ha?" Od sebe je izpustila nek smehljajoč zvok in nadaljevala: "V bistvu ne... Ni potencialnega snubca. Kaj pa če se me bojijo?" Ob zadnjem stavku se je zazrla v Artroisa in to s takim hinavsko-zlobnim pogledom, da bi si še kdo mislil, da ima kaj za bregom. Z obrazom se mu je približala na deset centimetrov od njegovega in tiho rekla: "Saj nisem tako grozna, kajne?" Nato se je naslonila nazaj na stol in tiho čakala na njegov odziv.

Damiena so se Emilyne besede dotaknile bolj, kot se je najbrž zavedala. Končno je srečal dekle, ki se mu zaradi njegovih manir ni posmehovalo, ampak ji je bilo to pri njem celo všeč. Hvaležno se ji je nasmehnil in sklenil je, da ji tega ne bo nikoli pozabil, pa naj se med njima zgodi karkoli.
"Prav, v parku torej," se je strinjal. "Mogoče kar jutri, potem, ko uredim tisto s papirji?" Ko je spet pohvalila njegove oči, se mu je zazdelo, kot bi ga njene besede privzdignile cel meter od tal, čeprav jim je še vedno težko verjel.
"Ah kaj jaz, ti imaš lepe oči," je rekel nežno. Dvorana se je počasi začenjala prazniti in Damien je opazil, da se zabava bliža koncu.
"Najlepša hvala za lep večer in za ples, Emily," se ji je zahvalil in jo poljubil na roko, potem pa se je odpravil proti izhodu iz dvorane, v mislih pa so mu še vedno poplesovale Emilyne skrivnostne oči.

Smeje je zmajal z glavo in tiho odvrnil "Mislim, da Elise ne poznas dovolj dobro. Saj ne recem, da sem jo jaz ne vem koliko nacital, a vseeno vem dovolj, da me nikakor ne steje za fanta, verjemi."odpil je pozirek poslednjega koktejla, ki je se bil na mizi. Tiho je poslusal njeno nadaljno filozofiranje in nato malce pokimal "Si naredila doktorat iz medsebojnih odnosov, Layla?"jo je malce zbodel. Ozrl se je na uro in se dvignil s stola "Nocem biti nesramen, a mislim, da se te to navsezadnje ne tice zares...vem, da mi skusas samo svetovati, ampak, navsezadnje tole ne bi bilo prvic in mislim, da imam na tem podrocju vseeno nekoliko vec izkusenj od tebe."je mirno povedal, nato pa ji je pomignil "Gres v KZTD ali ne?"nato pa se je odpravil do sanka. Na hitro je zmedel barmana in priklical steklenice vseh alkoholnih pijac, ki so mu nato v nevidnem gosjem redu sledile ven iz dvorane.

(alora, biu je lep rpgjing, zele pa se tale temica zaklepa in roma u arhiu )

Evan se je s hitrimi koraki spravil iz dvorane, saj mu je hrupna zabava skoraj pokvarila sluh in še kaj drugega. Upal je da študenti ne bodo zagnali kakšnih večjih kolobacij na after-partiju. Z elegantnim gibom je odrinil vrata in se spravil proti severnemu stolpu.

[mogu sm pohitet da je post še ob 00:00 pršu not ]