Učilnica urokov

Kaj hitro je Barbara zaslutila, da gre nekaj narobe, saj se je Lorynino vedenje pričelo spreminjati, hkrati pa je jo je spretel nenavaden občutek, kot da bi se kdo poskušal dotakniti njenih misli. Njeno poznavanje brambovije ji je tu pomagalo, saj drugače tega pač ne bi začutila, a vdor je bil komaj opazen in tako Barbara ni bila prepričana vanj. Brambovija pa je morala obvladati, če je želela obdržati svoj pečat dvoličnosti, s katero je že preslepila toliko čarovnikov. Ker ni želela ničesar tvegati in je občutila rahel strah, je pri priči izpod plašča potegnila palico, jo pod mizo usmerila proti Loryno in zamahnila z njo. Bila je vešča v nebesednem čaranju in ji tako uroka ni bilo treba izgovoriti na glas, tako pa je urok pozabljanja hipoma preletel kratko razdaljo in trčil v učenkine noge in jo posledično za trenutek omrtvičil.
Brambovija je Barbari še toliko služila, da Loryna ni mogla razbrati, da je profesorica v mislih pripravila urok in ga poslala vanjo, a predtem je bila sama preveč nepazljiva in je misli odprla drugim, ne da bi se zavedala, da se s tem izpostavlja veliki nevarnosti.
Uh, to pa je bilo blizu je pomislila in obsedela na stolu, saj je želela počakati, da Loryna pride k sebi, ne da bi se zavedala, kaj se je zgodilo v prostoru v zadnjih nekaj minutah. Profesorica je nato zaprla oči in se pretvarjala, kot da spi, kajti tako bo lažje razložila učenki, da sta obe od utrujenosti zaspale, ker je bila ura že pozna in ker je klepet postajal vse manj zanimiv.