Dnevna soba

Elise je že hotela odgovoriti Emily, ko sta v dnevno sobo ena za drugo vstopili dvojčici. Prijazno jima je pokimala, a pogovoru o brezkrvnežih se ni pridružila. Očitno je bila edina v tem domu, ki ni izhajala iz čistokrvne družine, in če se ne bi spomnila svojega pogovora z Izbiruhom, bi se resno spraševala zakaj jo je vtaknil sem.
"Veliko večji problem od brezrkvnežev so čistokrvneži, ki mislijo, da so boljši od ostalih, obenem pa svojo prtljago vlačijo po šoli kot tovorni osli, namesto, da bi uporabili uroke," je čez čas spregovorila.
"Emily najlepša hvala za kavo, zelo se je prilegla," se je prijazno nasmehnila sošolki, potem pa vstala. "Zdaj pa, če mi oprostite dekleta, nočem vas nadlegovati s svojo nečistokrvno prisotnostjo." Odložila je skodelico in odšla iz dnevne sobe, saj je bil skrajšni čas, da zamenja okolje. No ja, popolnoma neproduktiven pa njihov pogovor vseeno ni bil - brez da bi morala kaj razmišljati je črtala tri imena s seznama potencialnih članov.

" Je pa hecna." je Bella komentirala ko je Elise šla. " Zanimiva...zakaj ne uporabljava palice in urokov za tovorjenje kovčkov? Kdo pa pravi da ju nisva. Jaz recimo, sem ju samo spremila do vhoda. Če pa misli, da jo je za borih petdeset centimetrov vredno uporabljati pa tudi prav." je odrezala. Srknila je požirek kave ter se nasmehnila. " Očitno pa le ni neumna...začuda. Kaj pa ti misliš Laurentice?" je vprašala sestro. " Je vredno uporabljati magijo za pol metra?"

»Ja to pa imaš prav.« je nasmejano rekla Elise. Vsaj nekdo je tukaj vljuden, je razmišljala, ko se je Elise zahvalila za kavo.
»Oprosti nisem vedela.« je zaklicala za Elise, ki je že šla. Bilo ji je zelo žal, ker jo je z besedami užalila. Vstala je in zakričala.
»Lahko ostaneš,« je razočarano zakričala za njo, »... če hočeš ni ti treba!« Vsedla se je nazaj na kavč na katerem je sedela zdaj samo ona.
»Jaz mislim, da bi vsak ČISTOKRVNI čarovnik moral uporabiti palico za vse. Rodili smo se v zibki z magijo in Elise se je prav tako. Pa če ne bila čisto čistokrvna ni vsaj bunkeljka. Jaz mislim, da je krasno, če ti starša ponudita dva različna svetova. Bunkeljski in čarovniški. Če imaš znanje o bunkeljskem svetu ti bo odlično šlo pri bunkelogiji. Sicer bunkeljom gre najboljše v temu. Če pa si več v čarovniškemu pa si čarovnik. Jaz sama bi rada postala odlična čarovnica. Pa če bi bila bunkelj bi se vseeno trudila in dosegla svoje sanje in če to hoče Elise oz. če ima voljo bo to dosegla. Sicer ne pravim, da je bunkeljka ona je zame že čistokrvna, ker … če prav je ne poznam dobro vem, da si vsi Spolzagdovci želijo uspeha. In če si vedve tega ne želita bi mogoče morali biti v Pihpuffiu. Ker tukaj hudo garamo in jaz Elise ne bi obsojala samo, ker ni čisto čistokrvna.« je vse izrekla v eni sapi.
Videla, da je kavo že popila, zato si je skodelico napolnila z čajem. Nasilno je zagriznila v rogljiček in pogledala dekleti. Komaj je čakala, da bosta kaj rekli.
»Vsi imamo enake pravice. Tudi Drznvraan, Pihpuff in celo Gryfondomci z svojim junaškim obnašanjem. Vsi si želimo postati čarovniki. Imam prav?« še enkrat je nasilno zagriznila v rogljiček in zalogaj poplaknila z slastnim čajem z čarovniškim medom.

" Saj jo ne obsojam." je dejala Bella in tudi sama vzela skodelico čaja. " Pravzaprav imam rahlo spoštovanje do nje." nasmehnila se je. " Glede moje želje po uspehu...imam jo in to močno. Želim si da bi bila svetovno znana pevka. Verjamem da vsi tukaj trdo garamo, saj nismo leni." srknila je požirek. " Nisem rasistka in tudi ne mislim biti. Le včasih jih malo zafrkavam in to je to. Ne bi jih bila sposobna ubiti. Saj so samo ljudje, živi ljudje. In nikogaršnja lutka niso. To moramo spoštovati. Sem pa proti temu da bunkeljni izdajajo knjige, ki so namenjene poučevanju čarovnikov. In vztrajam da bi bili vsi srednjega razreda." je rekla in se nasmehnila Emily. " In ne podpiram da znajo ožji spisek urokov. Srednje in široke že...a najmočnejše že ne." segla je po majhni steklenički ruma in si začinila napitek. Poskusila je in se zadovoljno obliznila. " In seveda jim bom vedno pomagala če bo treba...Le ne podpiram da hodijo na to šolo. Naj imajo svojo, zasebno. Pa bomo imeli vsi vsak svoj mir." zazrla se je v Em in čakala da bo kaj rekla.

"Je pa dobra" je takoj ko je Elisa odšla rekla in začudeno pogledala Bello. "Če pač za vsak centimeter ne uporabiš magije še ne pomeni, da si tovorni osel. Skoraj celo pot, sam uporabljala magijo in sem dovolj pri močeh, da jo lahko nekaj centimetrov tudi malce garam, sedaj izgeda tako kot da bi cel dan svoj kovček nosila ali kaj?" je rekla in še vedno malce začudeno pogledala na mesto kam je prej odšla Elisa. "Ona če hoče lahko za vsak meter uporabi urok" je še dodala potem pa pogledala Emily. "Vsak čarovnik ima svoje življenje, če ni čistokrven še res ne pomeni, da ne more uresničiti svoje sanje in postati čarovnik. Nič nimam proti njej... Mogoče pa mi res ni všeč, da brezkrvneži hodijo na to šolo, če bi imeli svojo ne bi bilo tako... Kot je sedaj" je rekla in lahkotno dvignila skodelico kave, da bi jo spila. Ni videla, če naj pove še kaj zato je rajši ostala tiho in malce nestrpno pogledala sestro.

Bella je skomignila z rameni in se posvetila rogljičku. " Ne vem, kaj ona misli. A izgleda zelo pametna. Vsaj ne pusti da bi jo drugi poniževali in to mi je všeč." zarežala se je in pomežiknila sestri. " Pusti jo Laur." je dejala in z užitkom spet zagrizla. Kapljice čokolade so stekle po lepo zapečenem testu in pristale na prtičku. " Clarice nama je poslala pismo. V njem naju vabi na neki gala ples." zavila je z očmi in zavzdihnila. Preletela je najnovejšo izdajo Preroških novic in se zdrznila ob neprijetnih člankih kot so: Robert Seymour se je z ženo sestal z italjanskim ministrom za čaranje...Charles Elvendork je zaskrbljen nad finančnim stanjem v Gringottu...Anna Elvendork predstavila svojo kolekcijo parfumov...Clarice Alegard Seymour potegnila Sv. Mungo iz rdečih številk....Vrtičkarji so obudili opustošen vrt in nanj posadili rastline....Radiaktivno sevanje nevarno za ljudi..." zahehetala se je in izdajo položila nazaj med papir. " Ne moreš verjeti, kakšne starše imava..." se je pritožila Laur.

Laur je še vedno gledala sestro in za odgovor na to, da Elisa izgleda pametno, samo pomigala z glavo. "Če jo kdo že ponižije, se vsaj postavi zase" je tiše potrdila, potem pa tudi sama vzela rogljuček in ga ponesla k ustom. Zagrizla je vanj in se veselo nasmehnila. Njen nasmeh, pa je kar hitro izginil iz njenega obraza. "Pa ne že spet! Oh... Če mi vsaj ne bi bilo potrebno iti." Pogledala je sestri ni se spet nasmehnila. "Mogoče pa bodo tam kakšni hudi tipi, čeprav v to dvomim" ji je šepnila na uho. Glasno je vdihnila in odložila rogljiček, kateri je čes nekaj trenutkov že izginil.
Naslonila se je nazaj na kovč in pokukala na nov izvod Preroških novic, katerega je prebirala Bella. Robert Seymour se je z ženo sestal z italjanskim ministrom za čaranje... Clarice Alegard Seymour potegnila Sv. Mungo iz rdečih številk... "Tudi jaz komaj verjamem od kot prihajam, najni starši...Oh... Niti omembe niso vredni" je rekla in glasno vdihnila.

Bella je spet kratko pokimala. Vstala je iz naslanjača, si pretegnila svoj vitki hrbet in odšla v dekliške spalnice. Kmalu se je vrnila z majhno harfo, katera se je takoj, ko jo je stabilno postavila na tla, povečala na njeno velikost. Dolgo je že ni igrala, zato so se ji oči zableščale, ko se je prvič dotaknila njenih strun. Vitki prsti so pogladili ohišje, nežno poskočili po njem in začeli igrati. Lepo, nežno melodijo. Bella se je že od četrtega leta učila igrati harfo in klavir in šlo ji je naravnost odlično. Glasba je bila edina točka, kjer je odvrgla grobost in hlad. Laurentice je igrala violo, tudi izvrstno. Nekaj časa je bila v mladinskem orkestru, seveda skupaj z sestro. Od osmega leta, natančneje. Zdaj sta tam samo med počitnicami, za en mesec. Šola je pomembnejša. Klavir je imela spravljen v majhnem kovčku, pomanjšan. Spremenil se je, kadar je odprla pokrov njegove majhne shrambice. Sklenila je, da ga bo igrala jutri. Ko je končala Snow bird in še nekaj drugih, je glasbilo pospravila. Zaenkrat je bilo dovolj. " Kako se ti je zdelo Laur? Po pravici povej!" je vprašala sestro in zavrtala vanjo z očmi.

Rai se je zdolgočaseno privlekla v dnevno sobo. Bila je izmučena in je kovček komaj privlekla po vseh stopnicah dol. V sobi ni bilo veliko ljudi, le nekaj punc, ki so se pogovarjale. Za njo je v sobo zvedavo vstopil še njen sibirski tiger Kleo. Potiho je zaživžgala in takoje je pricapljal k njej. Ubogljivo se ji je muzalo ob nogah in hodil ob njeni nogi. Nato pa se je razgledal in videl veliko neznanih obrazov. Pridušeno, a še vedno kar naglas je zarenčal, Rai pa ga je objela za vrat. "Tiho, Kleo." Mu je zašepetala na mehko uho. "Se jih boš že navadil, vendar ne renči nanje." Neka punca v kotu se je ustrašila in izpustila knjigo. "Oprostite, če bo Kleo renčal, a vas še ne pozna. Lahko se mu pustite povohati, ne bo vas ugriznil." Opravičujoče je pogledala po sobi ter odložila težak kovček.

Prihajala je z zajtrka, katerega ni imela časa pojesti, ker ga je zamudila oz prespala. Jezno se je vsedla na kavč in z prezirom pogledala dekleta, ki so se bale tigra. Vse so prestrašeno odhitele v spalnice. Pogledala je proti tigru, ki je veselo hodil k njej. Čez nekaj časa je pred njo stal tiger. Nežno ga je pobožala, a ko je nasproti njega opazila temnolaso dekle. "Je tvoj?" je še nekoliko jezno rekla. Čakal je na odgovor medtem pa se je začela igrati z tigrom. "Oprosti. Obožujem tigre," je tiho zamrmrala. Odločila se je, da bi bilo boljše, če bi utihnila zato je sledeči ukaz izpolnila. Odprlo je torbo v kateri je imela prigrizke za vse živali. Vzela je majhna semena in jih vrgla. Tiger jih je takoj ujel in Emi mu jih je vrgla še več. "Kako je ime tigru in kako tebi?" je rekla bolj jezno, a se je vseeno umirila. "Oprosti slabe volje sem, ampak tvoj tiger me je že orazpoložil." Z enim svojih najbolj sijočih nasmeškov je zrla v sogovornico.

Videla je neko punco, ki je ravnokar prišla v sobo ter se usedla na kavč. Prijazno je pobožala Klea in ob tem se je Rai nasmehnila. Nato jo je punca nekoliko jezno vprašala, če je tiger njen. "Amm, ja moj je." Ji je previdno odgovorila. Lepo se ji je zdelo, da se ne boji. Celo obožuje jih. Lepo. Sva že dve. Nato je Kleu vrgla nekakšna semena in ta jih je takoj ujel. "Izgleda, da jih ima rad... Kje pa si jih kupila?" Zavzeto jo je pogledala in čakala na odgovor. "A ja, ime mu je Kleo meni pa Rain Sapphire Immortally oz. kar Rai in sem v petem letniku." Zdaj je postajala že zelo vesela kajti svetlolaska je povedala, da jo je tiger nekako osrečil. Lepo se ji je nasmehnila in Rai ji je nasmeh vrnila. "Kako pa je ime tebi? Imaš tudi ti kakšno žival?" Usedla se je na fotelj nasproti sogovornice ter jo pogledala s sijočimi očmi. "Nova sem veš. Bala sem se, da Klea ne bodo lepo sprejeli pa očitno ni čisto tako, kolikor lahko sklepam po tebi." Zahahljala se je in se udobno namestila. Poklicala je tigra in ta se je z vsemi svojimi 40 kilogrami zvalil nanjo. "Ne, Kleo no! Kolikokrat sem ti že rekla, da tega ne smeš?" V šali je zarenčala nanj ter ga ugriznila za uho.

Ko se je sprehajala po hodnikih Spolzgarda je zagledala dve punci iz Gryfondoma se je skrila za omaro in pričarala pošast, da sta se ustrašili in pobegnili.